| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DIDAKTIČNE STRATEGIJE PRI POUKU ZAČETNEGA DRUŽBOSLOVNEGA POUKA
Jasmina Romanić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so teoretično opredeljene didaktične strategije, povzete po različnih avtorjih. Poudarek je na opredelitvi didaktičnih strategij pri pouku zgodnjega družboslovnega pouka. Poleg že dobro znanih strategij (kot na primer predavanje, diskusija, demonstracija) so povzete tudi takšne, ki poudarjajo učenje različnih vsebin, ki razvijajo ne le intelektualne, pač pa tudi telesne, čustvene in duhovne razsežnosti posameznika (na primer čustvena inteligenca, kritično mišljenje, reševanje problemov itd.). Namen diplomskega dela je bil ugotoviti ali so didaktične strategije pri pouku zgodnjega družboslovnega pouka drugačne od splošnih didaktičnih strategij. Rezultat je, da je nemogoče sestaviti popoln seznam pomembnih strategij, saj jih je potrebno prilagajati namenu, starosti učencev in glede na predmet poučevanja. Večina avtorjev po katerih so bile povzete strategije, pišejo o enakih strategijah, nekateri med njimi jih samo drugače poimenujejo.
Ključne besede: Didaktične strategije, zgodnji družboslovni pouk, kritično mišljenje, strategije za spodbujanje čustvene inteligence, reševanje problemov.
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 3208; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (841,03 KB)

2.
Vaje iz UMZRD
Janez Bregant, 2006, drugo učno gradivo

Ključne besede: znanost, raziskovalno delo, kritično mišljenje, študijsko gradivo
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 361; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
Ali si želimo otroke vzgajati v državljane s kritičnim razmišljanjem?
Smiljana Gartner, 2007, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: mišljenje, kritično mišljenje, etika, država, posameznik
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 525; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (95,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Filozofsko izhodišče kritičnega mišljenja
Marija Švajncer, 2007, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: filozofija, mišljenje, kritično mišljenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 319; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (153,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Procesni vidik kritičnega mišljenja
Rudi Kotnik, 2007, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: filozofija, mišljenje, kritično mišljenje, pouk filozofije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 442; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (92,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Nekaj dilem neformalne logike
Danilo Šuster, 2007, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: filozofija, logika, neformalna logika, mišljenje, kritično mišljenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 442; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (91,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Univerzalnost kritičnega mišljenja
Boris Vezjak, 2007, strokovni članek

Ključne besede: mišljenje, kritično mišljenje, filozofija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 593; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (31,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Aplikativni vidiki filmske vzgoje pri pouku sociologije v gimnaziji
Barbara Bedenik, 2016, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo proučili problematiko politične participacije mladih in jo povezali s poukom sociologije. Primerjalno so predstavljene slovenske raziskave politične participacije mladih (Miheljak, 1996; Erjavec, 2004; Kirbiš in Flere, 2010). Preverjali smo, ali lahko z vključevanjem filma v pouk sociologije spodbujamo politično participacijo dijakov in v večji meri dosegamo učne cilje, postavljene z Učnim načrtom (2008). Zanimalo nas je tudi, če lahko s filmskimi dejavnostmi spodbujamo kritično mišljenje (Rupnik Vec in dr., 2009). V ta namen so najprej predstavljeni teoretični prispevki na področju didaktike filmske vzgoje (Bluestone, 2000; Gregg, 1995; Rugelj, 2006). Na teoretični osnovi (Russelov model, model spodbujanja kritičnega mišljenja po C. Wade in Hillov model) so pripravljene učne priprave za izvedbo filmskih delavnic. Za filme Razredni sovražnik, Persepolis in Val so napisane filmske analize. V pričujoči nalogi je predstavljen projekt Posodobitev gimnazije ter Didaktična prenova in evropski oddelki (Pavlič Škerjanc, Rutar in Rutar Ilc, 2012). Z anketnima vprašalnikoma je bila med gimnazijskim učitelji sociologije in dijaki II. gimnazije Maribor izvedena raziskava o vključevanju filmske vzgoje v pouk, ki je potrdila, da je s filmsko vzgojo mogoče spodbujati kritično mišljenje dijakov in njihovo politično participacijo ter v večji meri dosegati zastavljene učne cilje.
Ključne besede: filmska vzgoja, učni cilji sociologije, politična participacija mladih, kritično mišljenje, filmska analiza
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 926; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

10.
Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji
Andrej Adam, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji najprej utemeljujemo, da je vodenje filozofskega dialoga pri pouku filozofije najboljša metoda poučevanja filozofije. Tako lahko najbolj upravičeno upamo, da bomo vzgojili avtonomne, kritično razmišljajoče osebe, ki se v šoli ne pripravljajo za vnaprej določene družbene vloge. Nato razvijemo trditev, da zgolj izvajanje filozofskega dialoga ni zadosten pogoj za vzgojo avtonomnih, kritično razmišljajočih oseb. Sam po sebi ne more preprečiti vzgoje za vnaprejšnje vloge in indoktrinacije mladih, ki se danes – zaradi umeščenosti šole v dani družbeno-ekonomski kontekst – vendarle dogaja v imenu ekonomskih interesov zahodnih družb in tudi Slovenije. Zaradi tega je treba poučevanje filozofije in poučevanje na sploh zasnovati tako, da se bodo kritični misleci ukvarjali še z družbeno stvarnostjo in njenim spreminjanjem. Treba si je prizadevati za takšno stvarnost, kjer se bodo avtonomne, kritično misleče osebe sploh lahko udejanjile. Filozofija mora potemtakem postati tudi aktivistična. Zatem se ozremo v zgodovino, v filozofsko dediščino in pokažemo, da v njej najdemo mislece in ideje, ki že trdijo podobno. Izpostavimo zlasti dva avtorja: Kanta in Russella. Naša interpretacija njune filozofije vzgoje pokaže, da avtonomna, kritično razmišljajoča oseba obvlada neformalno logiko, ima privzgojene drže oziroma stremljenja kritičnega misleca in si hkrati dejavno prizadeva za takšno družbeno okolje, kjer je mogoče uspevati kot kritični mislec. Cilj vzgoje, kantovskega Bildung (oblikovanja duha), in naloga filozofije v šoli je potemtakem vzgajanje prav takšnih oseb. Po tem koraku se ozremo še na stališča o vzgoji nekaterih ključnih avtorjev gibanja za kritično mišljenje. Z raziskavo njihove medsebojne razprave pokažemo ideološke meje tega gibanja. Izpostavimo zlasti njihovo odpoved dejavnemu spreminjanju družbene stvarnosti in opozorimo, da utegnemo s tem izgubiti tudi samo možnost vzgoje avtonomnih, kritično mislečih oseb. Zaradi tega poučevanju filozofije in filozofiji naložimo dolžnost raziskovanja in spreminjanja krivičnih danosti družbe, v kolikor so te krivične danosti resnične. Pouk filozofije si torej mora prizadevati za vzgojo takšnih oseb, ki o teh danostih ne bodo samo razmišljale, temveč se bodo podale v boj za družbo, kjer vloge niso že vnaprej razdeljene in kjer je šele mogoče filozofirati.
Ključne besede: Filozofija vzgoje, didaktika filozofije, kritično mišljenje
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1290; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici