| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kritična energetska infrastruktura v Sloveniji : študija primera obvladovanja žlednih situacij v Elektru Ljubljana, d. d.
Meri Verdinek, 2018, diplomsko delo

Opis: Življenja si danes brez električne energije ni več moč predstavljati. Od električne energije je odvisno delovanje države, gospodarstva ter vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika. Električna energija spada pod kritično energetsko infrastrukturo, kar pomeni, da lahko grožnje, ki ji pretijo, pravzaprav ogrožajo življenje ter tudi premoženje ljudi. Ena od groženj kritični elektroenergetski infrastrukturi so tudi naravne nesreče in vremenske ujme. V tovrstnih krizah je lahko elektroenergetska infrastruktura bolj ali manj ogrožena in/ali poškodovana, njene okvare pa posledično ogrožajo življenje ljudi ter živali, ogrožajo premoženje, kulturno dediščino ter nazadnje tudi okolje. Ena izmed naravnih nesreč, ki poleg viharjev ter mokrega in težkega snega ogroža elektroenergetsko infrastrukturo, je žled. Leta 2014 je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Poškodoval je precejšen del elektroenergetske infrastrukture po celotni Sloveniji, diplomsko delo pa se osredotoča na elektroenergetsko infrastrukturo podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Diplomsko delo se na primeru tega žledoloma osredotoča na ocenjevanje ogroženosti kritične elektroenergetske infrastrukture in načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter kakšno je vodenje v času krize v podjetju. Skozi intervjuje z zaposlenimi v podjetju Elektro Ljubljana, d.d. je podana podrobnejša percepcija nesreče in njenih posledic. V diplomskem delu se je ugotovilo, da je v slovensko zakonodajo možno implementirati spremembe, ki bi pozitivno vplivale na kritično elektroenergetsko infrastrukturo in sicer kabliranje električnih vodov brez pridobitve gradbenega dovoljenja, kar poleg preventivnega investiranja podpre tudi trajnost gradnje, saj je v primeru kabliranja življenjska doba električnega voda dvakrat daljša kot življenjska doba nadzemnega voda. Prav tako bi lahko v zakone implementirali omiljene postopke gradnje in tako ponovno podprli preventivno investiranje podjetij že v nekriznem času. Preventivno investiranje, kot je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, je možno izvajati s kabliranjem električnih vodov, s preventivno menjavo (pre)starih drogov ter tudi z uvedbo pomočnika dežurnega delavca podjetja izven delovnih ur podjetja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, krizno upravljanje, električna energija, naravne nesreče, žled, tveganja, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.03.2018; Ogledov: 2775; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Vloga termoelektrarn v elektroenergetskem sistemu Slovenije in v kritični infrastrukturi pri izpolnjevanju varnostnega kriterija N-1 : študija primera Vzpostavitev integralnega varnostnega sistem v elektroenergetski družbi
Domen Pirkmajer, 2015, magistrsko delo

Opis: Zaradi pomena in odvisnosti sodobnega človeka od energije, obravnavano področje že nekaj let buri tako strokovno, kot politično javnost. K temu pripomore dejstvo, da je energija življenjskega pomena za človeštvo, ki poganja svet in je življenjska sila, brez katere ni normalnega življenja, dela in poslovanja. »Gre za enega, družbeno gledano, najkritičnejših sektorjev kritične infrastrukture, kar izhaja iz pomena energentov za delovanje sodobne družbe in iz dejstva, da ima že samo izpad enega od pod sektorjev nujne in resne posledice: tako za delovanje države, kakor tudi družbe« (Grošelj v Prezelj, 2010:33). Odvisnost države, industrije, gospodarstva, civilne družbe in prebivalstva od energije je vsestranska. V prihodnosti, dostop do energije ne bo omejen samo zaradi naravnih danosti in poslovnih interesov energetskih korporacij, temveč tudi zaradi varnostnih groženj, ki pretijo elektroenergetskemu sektorju. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se varnostnemu vidiku v elektroenergetskih podjetjih posveča tako malo pozornosti. Obvladovanje energetskih in varnostnih izzivov zahteva visoke finančne vložke v investiranje, vzdrževanje in posodabljanje elektroenergetskih sistemov. Evropska Unija (EU), kot največja uvoznica energije na svetu, porabi kar petino svetovne energije. Iz tega lahko sklepamo, da se bodo članice EU in EU kot celota, v prihodnje še bolj kot doslej ukvarjale z energetsko problematiko. Upravljanje varnosti v energetskem sektorju predstavlja enega izmed večjih izzivov, tako na ravni EU, na ravni posamezne članice, kot na ravni posameznih energetskih družb. V raziskovalni nalogi se osredotočamo na upravljanje varnosti v konkretni energetski družbi. Izhajamo iz nacionalne in evropske zakonodaje ter posnetka stanja obstoječih varnostnih rešitev. Preverili smo stopnjo varnostne kulture med zaposlenimi in mnenje zaposlenih o obstoječem varnostnem sistemu. S predlogom koncepta vzpostavitve integralnega varnostnega sistema in kasnejšo realizacijo predlogov varnostnih izboljšav, želimo dvignit stopnjo varnosti v obravnavani elektroenergetski družbi in v energetiki nasploh. Ugotavljamo, da je v energetiki premalo poudarka na upravljanju korporativne varnosti. Lahko je vzrok v tem, da se v slovenskem energetskem sektorju še ni zgodilo nič katastrofalnega in zastrašujočega, kar bi zdramilo lastnike, upravljavce, nadzornike in varnostni menedžment.
Ključne besede: elektroenergetski sistem, termoelektrarne, kritična infrastruktura, varnostna tveganja, ocena ogroženosti, varnostni elaborat, integralni varnostni sistem, varnostna politika, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.04.2015; Ogledov: 1795; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

3.
ANALIZA KRITIČNIH TVEGANJ ZAGONA PODJETJA NA PRIMERU DOMA ZA OSTARELE
Sabina Zagomilšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Glavni problem, o katerem smo pisali v diplomskem seminarju so tveganja, ki lahko ogrozijo poslovanje podjetja. Namen tega diplomskega seminarja je, da opredelimo možna tveganja, ki lahko tako ali drugače vplivajo na poslovanje podjetja ter spoznati kako se tem tveganjem izogniti oziroma jih znati reševati in obvladovati. V prvem delu diplomskega seminarja smo opredelili podjetništvo kot tveganje, tveganja, vzroke zakaj prihaja do tveganj, vrste tveganj, kakšne odnose do tveganj poznamo, njihovo obvladovanje ter oceno tveganj. V nadaljevanju smo opredelili tveganja na treh ravneh, in sicer, tveganja na makro ravni, mikro ravni ter simulirana poslovna tveganja. Predstavili smo tudi tveganja, povezana z ustanovitvijo podjetja in analizo tveganja. V praktičnem delu smo najprej predstavili dom za ostarele, nato smo opredelili možna tveganja, ki bi lahko tako ali drugače ogrozila poslovanje doma za ostarele, ter ukrepe s katerimi bi ta tveganja lahko odpravili. Opisali smo tudi izkušnje, ki smo jih pridobili s pisanjem diplomskega seminarja ter probleme s katerimi smo se srečevali pri samem pisanju.
Ključne besede: Kritična tveganja, analiza tveganj, obvladovanje tveganj, zagon podjetja, dom za ostarele, podjetje, poslovanje podjetja, mikro raven, makro raven, simulirana poslovna tveganja.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2011; Ogledov: 3784; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
POMEN POSLOVNEGA NAČRTA IN ANALIZA NJEGOVIH KLJUČNIH ELEMENTOV NA PRAKTIČNEM PRIMERU DOMA ZA OSTARELE
Janja Mlakar, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Glavni problem, ki smo ga v diplomskem seminarju izpostavili se nanaša na odločitev podjetnikov o pisanju poslovnega načrta ali ne. Namen dela diplomskega seminarja je bil predstaviti kaj je poslovni načrt, komu je namenjen, zakaj ga pišemo in kako ga napišemo. V prvem delu, smo predstavili teoretične vidike o poslovnem načrtu. Pomeni, da smo predstavili kaj je poslovni načrt, kdo ga sestavlja in komu je namenjen. Sledila je pot do poslovnega načrta, v kateri so zajete priprave na poslovni načrt, napake ki se pojavijo pri pisanju le tega, izjave o poslanstvu in poslovno podjetniške mreže. Naslednja točka zajema samo izdelavo poslovnega načrta. Tukaj smo opisali kakšne so oblikovne in vsebinske lastnosti dobrih poslovnih načrtov. Podrobneje smo predstavili tudi sestavine poslovnega načrta in vsako izmed teh sestavin opredelili na več točk, ki jih mora le ta vsebovati, da bo poslovni načrt uspešen in zanimiv za vlagatelje. V praktičnem delu smo predstavili naš že izdelan poslovni načrt Doma upokojencev. Opisali smo izkušnje, ki smo jih pridobili z samo izdelavo in postopke izdelave. Povedali zakaj smo ga delali. Pojasnili smo kje so nastajali problemi in kje smo dobili orodje za izdelavo.
Ključne besede: Poslovni načrt, podjetniške mreže, poslanstvo, načrt trženja, terminski plan, kritična tveganja, finančni načrt, managerska ekipa, poslovno načrtovanje, vlagatelji, poslovni angeli.
Objavljeno v DKUM: 30.11.2010; Ogledov: 4031; Prenosov: 552
.pdf Celotno besedilo (352,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici