| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
REŠEVANJE PROBLEMOV NA PODROČJU KAKOVOSTI S PRISTOPOM ŠEST SIGMA V GORENJU D.D.
Matej Grabner, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema reševanje problemov na področju kakovosti s pristopom šest sigma v podjetju Gorenje, d. d. in izvedbo praktičnega primera delavnice po metodologiji DMAIC. Namen delovnega procesa je, da z njim zagotovimo izdelke ustrezne kakovosti kupcem in s tem zadovoljimo njihove potrebe. Šest sigma je torej zelo uporabna metoda za izboljševanje in odpravo različnih napak, ki se pojavijo v procesih. Diplomsko delo predstavlja »green belt« nalogo iskanja možnih izboljšav, zaradi nabiranja ledu na kanalih hladilnika HKS 3666. Nabiranje ledu v odtočnem kanalu je povzročila premajhna moč grelca. Testiranja različnih grelcev so omogočila izbiro najbolj optimalne rešitve glede uporabnosti in cene. Namesto grelca z močjo 1,5 W se je uporabil grelec 3 W. Pri testiranju rešitve smo uporabili tako imenovani »gorila test«, katerega je izbrana rešitev prestala. Težavo pri delovanju programa nastavljene temperature odtaljevanja hladilnika smo odpravili s popravilom in optimiziranjem programa. Program smo testirali v razvojnih laboratorijih. Prav tako smo pripravili servisni program za hladilnike, ki so že na trgu. Težavo nabiranja ledu na stiroporni vložek EPS, je povzročila premajhna distanca med uparjalnikom in stiropornim vložkom ter hrapava površina stiropornega vložka EPS. Ta problem smo rešili s kontrolo debeline stiropornega vložka, merjenjem distance in dodatnim fiksiranjem stiropornega vložka s posebnimi plastičnimi distančniki. Hrapavo površino smo odpravili z izdelavo novega stiropornega vložka, ki ima bolj gladko površino.
Ključne besede: šest sigma; DMAIC; VOC – glas kupca; CTQ – kritična mera za kakovost; Gorenje; hladilnik HKS 3666; nabiranje ledu.
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2963; Prenosov: 588
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

8.
RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O DODATNEM ZAPOSLOVANJU V STORITVENEM PODJETJU
Brigita Pajtler, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen poslovodski problem odločanja o dodatnem zaposlovanju. Problem smo skušali rešiti s pomočjo analize občutljivosti poslovnega izida, za katero smo morali opraviti še ločitev celotnih stroškov na variabilni in fiksni del.
Ključne besede: Poslovni izid, ocenjevanje gibanja stroškov, izkustvena metoda, kritična točka gospodarnosti, varnostna razlika do kritične točke gospodarnosti, prožnost poslovnega izida, analiza občutljivosti poslovnega izida, računovodske informacije o dodatnih zaposlencih.
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 1498; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (364,17 KB)

9.
Varnostno upravljanje kritične infrastrukture : magistrska naloga
Gregor Garb, 2009, magistrsko delo/naloga

Opis: Številna evropska podjetja poslujejo prek državnih meja in zato zanje veljajo različne obveznosti. V interesu držav članic in EU-ja je, da se vzpostavijo enotni standardi in ukrepi za zaščito kritične infrastrukture in da vsaka država članica ustrezno zaščiti svojo nacionalno kritično infrastrukturo, vendar znotraj skupnega okvira, predvsem zaradi poenotenja in preglednosti ter s tem odprave velikega števila različnih metodologij in dodatnih stroškov, ki izhajajo prav iz nepreglednosti in nestandardiziranih postopkov. Države članice so namreč na podlagi ustreznih kriterijev in metodologije dolžne določiti nacionalno kritično infrastrukturo in opredeliti, katera zaradi svoje dejavnosti lahko sodi tudi v okvir evropske kritične infrastrukture. Poleg določitve kritične infrastrukture je dolžnost vsake države članice tudi razviti nacionalne programe za njeno zaščito. Vsaka lastniška/upravljavska struktura posamezne kritične infrastrukture mora imeti, poleg vodstvenih in poslovnih sposobnosti, tudi sposobnost upravljanja z varnostnimi tveganji, s katerimi lastnik/upravljavec obvladuje izredne dogodke, do katerih lahko pride na kritični infrastrukturi oziroma v njeni okolici. Z drugimi besedami to pomeni, da je pri samem organiziranju, vodenju in nadzorovanju delovanja zmogljivosti, potrebno poznavanje obvladovanja različnih možnih in dejanskih nevarnosti, ogrožanja in varnostnega tveganja kot tudi izvajanja ukrepov in aktivnosti ob neposrednem nastanku izrednega varnostnega dogodka. Vloga Slovenske vojske pri zaščiti kritične infrastrukture je, skladno z njenim poslanstvom in nalogami, bolj podporne narave oziroma njena aktivnost prihaja do izraza v precej kasnejših fazah. Glede na dejstvo, da so ključni dejavniki zaščite kritične infrastrukture njeni lastniki/upravljavci s svojimi zmogljivostmi, torej predvsem civilno okolje, to posledično pomeni, da Slovenska vojska trenutno ne iz pravnega kakor tudi ne iz operativnega vidika ne predstavlja ključnega dejavnika zaščite kritične infrastrukture.
Ključne besede: kritična infrastruktura, varnostno tveganje, varnostno upravljanje, ocena ogroženosti, Slovenska vojska
Objavljeno: 17.08.2009; Ogledov: 2465; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (712,69 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici