1. Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeVanja Mlinarič, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto.
Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q).
Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN.
Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije.
Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC.
Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti.
Ključne besede: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta
Objavljeno v DKUM: 10.04.2019; Ogledov: 1703; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA POLIOKSIETILEN (40) IZOBUTIL ETER PRI POVIŠANI TEMPERATURIPolona Rožman, 2016, diplomsko delo Opis: Proučevali smo vpliv inhibicije neionske površinsko aktivne snovi (PAS) polioksietilen (40) izobutil eter na feritno nerjavno jeklo X4Cr13 v 1,0 M raztopini žveplove (VI) kisline v temperaturnem območju od 30°C do 45°C s klasično potenciodinamsko metodo. Z merjenjem površinske napetosti smo določili kritično micelno koncentracijo (CMC). Adsorpcija PAS polioksietilen (40) izobutil eter sledi Flory-Huggins-ovi adsorpcijski izotermi, s pomočjo katere smo izračunali termodinamsko količino ΔGads. Korozijsko hitrost lahko povežemo z Arrheniusovo enačbo, iz katere smo izračunali aktivacijsko energijo in Arrheniusov parameter. Dobljene vrednosti aktivacijske energije za izbran sistem povedo, da se mehanizem adsorpcije spremeni, in sicer iz fizikalne adsorpcije v kemisorpcijo. To potrjuje prvotno naraščanje vrednosti aktivacijske energije s kasnejšim padanjem teh vrednosti.
S pomočjo tehnike oslabljenega totalnega odboja infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (ATR-FTIR) smo določili značilne skupine polioksietilena (40) izobutil etra na vzorcu, kateri je bil 24 h potopljen v raztopini.
Ključne besede: neionski surfaktant, žveplova (VI) kislina, nerjavno jeklo, adsorpcijska izoterma, kritična micelna koncentracija (CMC), infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR)
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2055; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,82 MB) |
3. Določevanje kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi v vodnih raztopinah na osnovi merjenja gostoteNina Ledinek, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je določiti kritično micelno koncentracijo (CMC) vodnih raztopin različnim površinsko aktivnim snovem na osnovi merjenja gostote. CMC smo določevali dvema neionskima surfaktantoma: Oktil fenol etoksilat (40) (Triton X-405), oktil fenol etoksilat (9-10) (Triton X-100); kationskemu surfaktantu: Heksadeciltrimetilamonijev bromid (CTAB); ionskemu surfaktantu: Natrijev dodecil sulfat (SDS); in obojestranskemu surfaktantu: 3-(N,N-dimetilmiristilamonijev) propansulfonat. Raztopine smo pripravljali z Milli-Q vodo, meritve pa izvajali pri sobnih pogojih (25C 1) C, v dveh paralelkah. CMC smo lahko določili na osnovi grafičnih prikazov in sicer v presečišču dveh premic, katerih naklon se v tej točki opazno spremeni. Ugotavljamo, da je merjenje gostote primerna metoda za določevanje CMC vrednosti surfaktantov v vodnih raztopinah.
Ključne besede: površinsko aktive snovi, kritična micelna koncentracija, gostota, parcialni molski volumen, vodne raztopine, merjenje gostot
Objavljeno v DKUM: 07.09.2015; Ogledov: 2557; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,84 MB) |
4. VPLIV VAN DER WAALSOVIH SIL NA TVORBO ASOCIIRANIH MOLEKULBernarda Kuster, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je preučiti vpliv van der Waalsovih sil na tvorbo asociiranih molekul. V ta namen smo izbrali površinsko aktivne snovi, ki imajo amfifilne lastnosti in vplivajo na povšinske in medfazne napetosti ter pri določeni koncentraciji, imenovani kritična micelna koncentracija (CMC), tvorijo molekulske skupke, ki jim pravimo micele. Kritično micelno koncentracijo smo določili trem površinsko aktivnim snovem: heksadeciltrimetilamonijevemu bromidu, tetradeciltrimetilamonijevemu bromidu in n dodeciltrimetilamonijevemu bromidu. Eksperimente smo izvajali pri temperaturah 25 °C, 30 °C in 35 °C s klasično konduktometrično metodo. Na osnovi rezultatov smo analizirali vpliv van der Waalsovih sil na proces asociacije molekul v micele.
Za izbrano temperaturno območje smo ugotovili, da vrednosti kritične micelne koncentracije rastejo s povišanjem temperature in da se z višanjem števila C atomov v molekuli površinsko aktivne snovi kritične micelne koncentracije znižujejo. Po izračunu stopnje ionizacije micele α, stopnje vezave protiiona β in standardne Gibbsove proste energije pri micelizaciji 〖∆G〗_mic^°, smo ugotovili, da so vrednosti standardne Gibbsove proste energije pri micelizaciji v vseh primerih negativne in s podaljševanjem alkilne verige v molekuli padajo, kar si razlagamo kot krepitev privlačnih van der Waalsovih sil, ki posledično povzročijo nastanek micele pri nižji vrednosti kritične micelne koncentracije.
Ključne besede: van der Waalsove sile, specifična prevodnost raztopin, površinsko aktivna snov, kritična micelna koncentracija, heksadeciltrimetilamonijev bromid, tetradeciltrimetilamonijev bromid, n-dodeciltrimetilamonijev bromid
Objavljeno v DKUM: 22.09.2014; Ogledov: 2092; Prenosov: 149
Celotno besedilo (2,44 MB) |
5. VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELNO KONCENTRACIJO IONSKIH IN NEIONSKIH SURFAKTANTOVGregor Uhan, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je določiti kritično micelno koncentracijo (CMC) za kationski surfaktant (trimetil-tetradecilamonijev klorid-TTSCl) in za neionski surfaktant Triton-X-100 pri standardnih pogojih in preučiti vpliv temperature na CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Pri tem smo se osredotočili na dve temperaturni območji. In sicer za kationski surfaktant je bilo območje od 288 K do 313 K, medtem ko za neionskega od 283 K do 313 K. Za vsakega posebej smo uporabili različni metodi: klasično konduktometrično metodo (kationski surfaktant) in metodo površinske napetosti (neionski surfaktant).
S pomočjo le-teh smo za kationski surfaktant dobili odvisnost v obliki 'črke U' ter linearno padajočo odvisnost za neionski surfaktant, tako kot je v skladu z literaturo. Na koncu smo izračunali termodinamske količine: spremembo entalpije micelizacije (ΔH_mic^°), spremembo entropije micelizacije (ΔSmic) in spremembo Gibbsove energije (ΔG_mic^°). Pri tem smo vse tri količine za ionski surfaktant izračunali na dva različna načina in sicer v primeru, kjer se upošteva vpliv temperature na stopnjo disociacije protiiona (β) in kadar se ta vpliv lahko zanemari, če je sprememba β majhna. Za neionski surfaktant smo uporabili enačbe za izračun termodinamskih količin, pri čemu se stopnja disociacije proti-iona ne upošteva, saj neionski surfaktanti ne disociirajo.
V obeh primerih smo ugotovili, da je proces micelizacije spontan saj je prosta Gibbsova energija micelizacije (ΔG_mic^°) negativna, medtem ko za ostali termodinamski količini lahko povemo, da sta bistveno drugačni, kar nam nakazujejo rezultati v tabelah.
Ključne besede: surfaktant, kritična micelna koncentracija (CMC), kationski surfaktant trimetil-tetradecilamonijev klorid (TTSCl), Neionski surfaktant (Triton-X-100), termodinamika micelizacije, agregacija, električna prevodnost, površinska napetost.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2013; Ogledov: 3476; Prenosov: 352
Celotno besedilo (2,50 MB) |
