| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostno upravljanje kritične infrastrukture : magistrska naloga
Gregor Garb, 2009, magistrsko delo/naloga

Opis: Številna evropska podjetja poslujejo prek državnih meja in zato zanje veljajo različne obveznosti. V interesu držav članic in EU-ja je, da se vzpostavijo enotni standardi in ukrepi za zaščito kritične infrastrukture in da vsaka država članica ustrezno zaščiti svojo nacionalno kritično infrastrukturo, vendar znotraj skupnega okvira, predvsem zaradi poenotenja in preglednosti ter s tem odprave velikega števila različnih metodologij in dodatnih stroškov, ki izhajajo prav iz nepreglednosti in nestandardiziranih postopkov. Države članice so namreč na podlagi ustreznih kriterijev in metodologije dolžne določiti nacionalno kritično infrastrukturo in opredeliti, katera zaradi svoje dejavnosti lahko sodi tudi v okvir evropske kritične infrastrukture. Poleg določitve kritične infrastrukture je dolžnost vsake države članice tudi razviti nacionalne programe za njeno zaščito. Vsaka lastniška/upravljavska struktura posamezne kritične infrastrukture mora imeti, poleg vodstvenih in poslovnih sposobnosti, tudi sposobnost upravljanja z varnostnimi tveganji, s katerimi lastnik/upravljavec obvladuje izredne dogodke, do katerih lahko pride na kritični infrastrukturi oziroma v njeni okolici. Z drugimi besedami to pomeni, da je pri samem organiziranju, vodenju in nadzorovanju delovanja zmogljivosti, potrebno poznavanje obvladovanja različnih možnih in dejanskih nevarnosti, ogrožanja in varnostnega tveganja kot tudi izvajanja ukrepov in aktivnosti ob neposrednem nastanku izrednega varnostnega dogodka. Vloga Slovenske vojske pri zaščiti kritične infrastrukture je, skladno z njenim poslanstvom in nalogami, bolj podporne narave oziroma njena aktivnost prihaja do izraza v precej kasnejših fazah. Glede na dejstvo, da so ključni dejavniki zaščite kritične infrastrukture njeni lastniki/upravljavci s svojimi zmogljivostmi, torej predvsem civilno okolje, to posledično pomeni, da Slovenska vojska trenutno ne iz pravnega kakor tudi ne iz operativnega vidika ne predstavlja ključnega dejavnika zaščite kritične infrastrukture.
Ključne besede: kritična infrastruktura, varnostno tveganje, varnostno upravljanje, ocena ogroženosti, Slovenska vojska
Objavljeno: 17.08.2009; Ogledov: 2466; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (712,69 KB)

2.
3.
4.
5.
Metodološki okvir za določanje kritične infrastrukture
Gregor Garb, Andrej Osolnik, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: kritična infrastruktura, varovalni ukrepi, nacionalna varnost
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1020; Prenosov: 94
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Ogrožanja kritične infrastrukture iz kibernetskega prostora
Miloš Lukman, Igor Bernik, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Internet je izbrisal mednarodne meje, bliskovita rast informacijske tehnologije in univerzalen dostop do kiberprostora je hekerje in morebitne kiberteroriste pripeljal na prag sistemov za kritično infrastrukturo. Zagotavljanje varnosti in zaščite teh sistemov postaja eno izmed temeljnih vprašanj nacionalne varnosti ter gospodarske stabilnosti. Po napovedih strokovnjakov lahko v naslednjih letih pričakujemo številne napade na sisteme za upravljanje kritične infrasturkture. Le vprašanje časa je, kdaj bodo napadalci iz teoretičnega proučevanja možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije prešli v njeno praktično uporabo na vseh področjih informacijskega bojevanja. Prispevek je usmerjen v prepoznavanje zunanjih dejavnikov, ki ogrožajo kibernetski sloj sistemov kritične infrastrukture. Podana bo splošna klasifikacija tehnik napadov in storilcev ter temeljni varnostni ukrepi za zaščito pred kibernetskimi napadi.
Ključne besede: informacijska varnost, kritična infrastruktura, kibernetski prostor, kibernetski napadi
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1317; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (133,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vloga termoelektrarn v elektroenergetskem sistemu Slovenije in v kritični infrastrukturi pri izpolnjevanju varnostnega kriterija N-1
Domen Pirkmajer, 2015, magistrsko delo

Opis: Zaradi pomena in odvisnosti sodobnega človeka od energije, obravnavano področje že nekaj let buri tako strokovno, kot politično javnost. K temu pripomore dejstvo, da je energija življenjskega pomena za človeštvo, ki poganja svet in je življenjska sila, brez katere ni normalnega življenja, dela in poslovanja. »Gre za enega, družbeno gledano, najkritičnejših sektorjev kritične infrastrukture, kar izhaja iz pomena energentov za delovanje sodobne družbe in iz dejstva, da ima že samo izpad enega od pod sektorjev nujne in resne posledice: tako za delovanje države, kakor tudi družbe« (Grošelj v Prezelj, 2010:33). Odvisnost države, industrije, gospodarstva, civilne družbe in prebivalstva od energije je vsestranska. V prihodnosti, dostop do energije ne bo omejen samo zaradi naravnih danosti in poslovnih interesov energetskih korporacij, temveč tudi zaradi varnostnih groženj, ki pretijo elektroenergetskemu sektorju. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se varnostnemu vidiku v elektroenergetskih podjetjih posveča tako malo pozornosti. Obvladovanje energetskih in varnostnih izzivov zahteva visoke finančne vložke v investiranje, vzdrževanje in posodabljanje elektroenergetskih sistemov. Evropska Unija (EU), kot največja uvoznica energije na svetu, porabi kar petino svetovne energije. Iz tega lahko sklepamo, da se bodo članice EU in EU kot celota, v prihodnje še bolj kot doslej ukvarjale z energetsko problematiko. Upravljanje varnosti v energetskem sektorju predstavlja enega izmed večjih izzivov, tako na ravni EU, na ravni posamezne članice, kot na ravni posameznih energetskih družb. V raziskovalni nalogi se osredotočamo na upravljanje varnosti v konkretni energetski družbi. Izhajamo iz nacionalne in evropske zakonodaje ter posnetka stanja obstoječih varnostnih rešitev. Preverili smo stopnjo varnostne kulture med zaposlenimi in mnenje zaposlenih o obstoječem varnostnem sistemu. S predlogom koncepta vzpostavitve integralnega varnostnega sistema in kasnejšo realizacijo predlogov varnostnih izboljšav, želimo dvignit stopnjo varnosti v obravnavani elektroenergetski družbi in v energetiki nasploh. Ugotavljamo, da je v energetiki premalo poudarka na upravljanju korporativne varnosti. Lahko je vzrok v tem, da se v slovenskem energetskem sektorju še ni zgodilo nič katastrofalnega in zastrašujočega, kar bi zdramilo lastnike, upravljavce, nadzornike in varnostni menedžment.
Ključne besede: elektroenergetski sistem, termoelektrarne, kritična infrastruktura, varnostna tveganja, ocena ogroženosti, varnostni elaborat, integralni varnostni sistem, varnostna politika, magistrska dela
Objavljeno: 20.04.2015; Ogledov: 793; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

8.
Upravljanje tveganj distribucijskega elektroenergetskega sistema RS
Darja Kukovič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Pojmovanje kritične infrastrukture zajema vse tiste sisteme, katerih nedelovanje ali omejeno delovanje povzroča družbene krizne situacije. Med njih štejemo tudi sektor energetike, kamor spada elektroenergetski sistem (EES). Distribucijski elektroenergetski sistem (DEES), ki je sicer del EES, lahko zaradi njegove kompleksnosti v nekaterih segmentih obravnavamo kot samostojen sistem. Infrastruktura DEES je zelo izpostavljena atmosferskim in drugim zunanjim vplivom, vse pa kaže, da se bo ta izpostavljenost zaradi podnebnih sprememb, katerih posledica je vse večja prisotnost vremenskih ujm, še povečala. Z vidika zaščite kritične infrastrukture to pomeni, da sodoben DEES potrebuje celovit in zadosten sistem upravljanja tveganj, znotraj tega pa predvsem upravljanje naravnih tveganj, ki jih elektroenergetski sektor večinoma opredeljuje kot produkt višje sile. Zaradi razvoja oskrbovalne verige EES, katerega produkt je med drugim razpršenost DEES, lahko pričakujemo nove zahteve do kakovosti električne energije. Osnovna naloga DEES je dobava električne energije predpisane ali dogovorjene kakovosti odjemalcem. V EES se pojem kakovost med drugim nanaša na kakovost oskrbe z električno energijo in je v neki meri odraz zanesljivosti (neprekinjenosti) napajanja, ki jo merimo s sistemskimi kazalci za število prekinitev in trajanje prekinitev. Rezultati raziskave so pokazali, da vzroki višje sile na kazalce zanesljivosti negativno vplivajo, med tem ko uporaba ISO standardov za upravljanje tveganj nanje vpliva pozitivno.
Ključne besede: distribucijski elektroenergetski sistem (DEES), kritična infrastruktura (D)EES, upravljanje naravnih tveganj, zanesljivost (neprekinjenost) napajanja
Objavljeno: 13.05.2015; Ogledov: 877; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

9.
Digitalna forenzika kritične infrastrukture
Primož Kragelj, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kritična infrastruktura, forenzika, digitalna forenzika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 387; Prenosov: 60
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture
Roman Pogačnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture Varnost na svetu postaja vse večja dobrina, tudi tam, kjer še do včeraj to ni bilo pomembno. V preteklosti doseže naraven varnosti je danes lahko hitro izgubljena, če družba kot celota varnosti širšega pomena ne namenja dovolj pozornosti. Kritična infrastruktura (v nadaljevanju: KI) je ena izmed pridobitev človeštva in je lahko zelo ranljiva tarča, če je ne varujemo. Pojem kritična infrastruktura se s časom in razvojem spreminja: tako je danes nemogoče povsem zavarovati vse, kar je ali bi lahko bilo kritična infrastruktura. Pred desetletji bi med KI šteli samo največje infrastrukturne objekte, danes pa med KI štejemo tudi državno mejo, informacijsko tehnologijo in prometno infrastrukturo. Kako jo zavarovati, da ob morebitnem poškodovanju ali ogrožanju družba ne bi imela nepopravljivih posledic? Varovanje KI ni samo naloga državnih organov, ampak je tudi zasebnih lastnikov in upravljavcev. Med načine varovanja spada tudi uporaba daljinsko vodenih letalnikov, saj omogočajo cenejšo in bolj kontinuirano delovanje. Hkrati s tem ni ogroženo človeško življenja, saj izvidovanje z DVLS ne zahteva neposredne navzočnosti človeka na kraju ogrožanja. V nalogi prikazujemo del ponudbe DVLS na trgu, z dodatno opremo, potrebno za uspešno opravljanje nalog, in področje predpisov. Predstavljamo tudi področje predpisov in kategorizacije kritične infrastrukture. V zadnjem poglavju prikazujemo ekonomsko upravičenost delovanja z DVLS.
Ključne besede: daljinsko vodeni letalnik, kritična infrastruktura, razred MINI, predpisi, koristni tovor, daljinsko vodeni letalski sistemi, radiološko-kemično-biološka obramba.
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 468; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici