| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza zakonske ureditve kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter vpliv covida-19 na kritično infrastrukturo
Saša Ambrožič, 2020, diplomsko delo

Opis: Dandanes svetu in ljudem grozi vse več nevarnosti, kot so teroristični napadi , širjenje novih smrtonosnih virusov, vpadi migrantov, gospodarske krize in podobno. V Sloveniji in na Hrvaškem je pojem kritične infrastrukture relativno nov, saj sta državi zakonsko ureditev v sodelovanju z Evropsko unijo opredelili pred komaj nekaj leti. Zato smo z diplomsko nalogo želeli prikazati, kaj je državna ključna infrastruktura, kako jo države določajo ter kakšne so možnosti in posledice ogrožanja kritične infrastrukture. Diplomska naloga obravnava zakonsko ureditev kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in jo primerja z ureditvijo v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju Hrvaška). Podrobneje opredeljuje zaščito kritične infrastrukture in vse skupaj obogati s študijo aktualnega primera epidemije novega virusa SARS-CoV-2. S primerjalno analizo virov smo ugotovili, da sta si zakona v osnovi podobna, vendar pa imata nekatere člene različno opredeljene. Ugotovili smo, da ima Hrvaška zaščito kritične infrastrukture v zakonu natančneje opredeljeno, Slovenija pa ima več dodatnih dokumentov in uredb, ki vse to urejajo. S študijo do zdaj dostopnih virov podatkov o širjenju bolezni covid-19 smo delno potrdili domnevo o dovolj hitrem sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja virusa v Republiki Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem, kakšne ukrepe sta sprejeli Slovenija in Hrvaška, kdaj sta jih sprejeli in kakšen vpliv imajo ti ukrepi na zajezitev širjenja epidemije.
Ključne besede: diplomske naloge, kritična infrastruktura, zaščita kritične infrastrukture, epidemija, koronavirus
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (892,12 KB)

2.
Uporaba varnostno operativnega centra za zaščito kritične infrastrukture
Sašo Gjergjek, 2020, magistrsko delo

Opis: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto. Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar. V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Koprsko pristanišče kot objekt kritične infrastrukture
Kaja Obštetar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili kritično infrastrukturo s poudarkom na našem edinem pristanišču, kot enem izmed objektov kritične infrastrukture. Pojem kritične infrastrukture velja za kompleksnega in zahtevnega. Označuje tisto infrastrukturo, ki je bila na podlagi vseh sektorskih in medsektorskih kriterijev določena za kritično infrastrukturo. Njena pomembnost je tako velika, da bi v primeru prekinitve njenega delovanja ali celo uničenja močno ogrozili tako življenja ljudi kot tudi delovanje same države nasploh. Predstavili bomo pravno podlago, ki obravnava dotično področje. Na nacionalni ravni je to Zakon o kritični infrastrukturi, na nivoju Evropske unije pa Uredba o evropski kritični infrastrukturi ter ostale podzakonske akte. V nadaljevanju se bomo osredotočili na varovanje našega pristanišča, kot enega izmed objektov kritične infrastrukture, ki je mednarodno priznano in ki obenem predstavlja povezavo Srednje Evrope s preostalim delom sveta. Predstavili bomo pravno podlago, ki ureja varovanje, ukrepe in pooblastila varnostnikov s poudarkom na varovanju pristanišča, ki je specifično in se razlikuje od varovanja drugih objektov, in sicer trgovin, lokalov in drugih objektov. Ker je koprsko pristanišče objekt kritične infrastrukture, je vzpostavitev mehanizmov za samo zaščito ključnega pomena. Vključujoč zgolj pravno podlago, ki se nanaša na kritično infrastrukturo, na njeno varovanje in zaščito ne bi bilo dovolj za tako uspešno upravljanje koprskega pristanišča in varovanja le-tega. Zaradi navedenega so poleg zgoraj omenjene pravne podlage zasluženi še vsi interni akti, varnostno-tehnični sistem in ne nazadnje zaposleni v pristanišču z visoko pripadnostjo podjetju s Področjem pristaniške varnosti na čelu, ki se zavedajo pomembnosti in resnosti poklica, ki ga opravljajo v pristanišču. Diplomsko delo smo zaključili s potrditvijo prve zastavljene hipoteze: »V stalne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture spadajo vsi ukrepi varnostnikov, ki jih določa Zakon o zasebnem varovanju«, in z zavrnitvijo druge, ki se glasi: »Država zagotavlja ustrezne podlage za učinkovito varovanje kritične infrastrukture«. Glede na to, da se temu področju šele v zadnjem času namenja več pozornosti imamo dobra izhodišča za nadaljnje urejanje varnosti kritične infrastrukture.
Ključne besede: diplomske naloge, kritična infrastruktura, koprsko pristanišče, zasebno varovanje, viri ogrožanja, ukrepi in pooblastila varnostnikov
Objavljeno: 25.02.2020; Ogledov: 382; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (376,61 KB)

4.
Specifikacija sistema za centralizirano upravljanje s prometom
Kristjan Cah, 2019, diplomsko delo

Opis: Upravljanje s prometom, je dejavnost upravljanja s kritično infrastrukturo države, kar samo po sebi pomeni, da je ustrezno in hitro odzivanje na različne situacije, ključnega pomena. Navadno se v ta namen uporabljajo različne tehnološke rešitve in sistemi, izziv pri tem pa je zagotovo, kako z optimalnim obsegom periferne opreme, iz enovite točke, upravljati infrastrukturo in veliko število rešitev. V ta namen so na voljo različne tehnološke rešitve, zato smo v prvi vrsti, tako z vidika tehnologije, specifike informacijskega okolja, kot tudi uporabniške izkušnje, izbrali rešitev integracije upravljanja na nivoju strojne opreme. Prvotno smo pristopili k izdelavi pilotne postavitve, kjer smo navedena izhodišča preverjali, ter ustreznost rešitve konceptualno in vsebinsko tudi potrdili. Izhodišča smo v diplomskem delu oblikovali v specifikacijo integracije informacijskih rešitev za upravljanje prometa na nivoju strojne opreme, z uporabo IP-KVM matrične tehnologije, katera upravljalcem prometa omogoča centralizirano upravljanje rešitev in sistemov, neodvisno od njihove infrastrukture. V nalogi smo se osredotočali na cestni promet, kateri je glede količino in raznolikost opreme najbolj heterogen, vendar je model rešitve uporaben tudi pri drugih vrstah prometa, kot tudi sicer, za upravljanje katerekoli druge infrastrukture.
Ključne besede: upravljanje prometa, integracija, kritična infrastruktura, centralizirano upravljanje
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 266; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
Kompetence vodilnih kadrov v kritični infrastrukturi – primer Splošne bolnišnice jesenice
Marina Đorđeski, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kompetence vodilnih kadrov v kritični infrastrukturi. Glavni namen dela je bil izgradnja kompetenčnega modela za vodilne kadre v kritični infrastrukturi. Skušali smo ugotoviti, kakšne so dejanske in kakšne potrebne kompetence vodilnih kadrov. Zanimalo nas je, katere so prednosti kakovostno izdelanega kompetenčnega modela. Spraševali pa smo se tudi, katere kompetence potrebuje vodilni kader, da lahko obvladuje kritično infrastrukturo. Rezultati dela so odgovori na raziskovalna vprašanja. Samo vodje, ki imajo ustrezne kompetence, lahko posegajo po dobrih rezultatih in pripomorejo k uspešnosti podjetja. Vsi vodilni delavci morajo imeti neke splošne kompetence, kot so sposobnost vodenja, odločanja, organiziranja itd., poleg tega pa so za vsak vodilni položaj posebej pomembne specifične kompetence. Prav to trditev bomo skušali v magistrskem delu dokazati. Cilji magistrskega dela so podrobno spoznati pojem kritična infrastruktura in kompetenca ter pridobiti nova znanja o vodenju, managementu in organizaciji. Če to vse skupaj povežemo, je rezultat tega dobro zgrajen kompetenčni model. V teoriji smo preučili kritično infrastrukturo, management in teorije managementa, vodenje in teorije vodenja, kompetence in kompetenčni model ter organizacijo, organizacijske strukture, procese in kulturo.
Ključne besede: Kritična infrastruktura, vodenje in management, kompetenca, organizacija, Splošna bolnišnica Jesenice
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 331; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Model odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih
Samo Tomažič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Raziskovanje področja izrednih dogodkov v jedrski varnosti je specifično. Svetovna zgodovina ponuja izredno malo število primerov jedrskih in radioloških nesreč, ki so privedle do resnih posledic škodljivega vpliva ionizirajočega sevanja na ljudi in okolje, kar kaže na posebno specifiko. Na področju jedrskega varovanja in kibernetske varnosti v jedrskih objektih je primerov še manj, obenem pa nihče ne želi ali ne sme deliti informacij o tovrstnih dogodkih. V doktorski disertaciji je celovito predstavljena problematika kibernetske varnosti in odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih oziroma v jedrskem sektorju na splošno. Izvedena raziskava je prva tovrstna v Sloveniji in ena izmed redkih v svetu. Z metodo deskripcije smo pregledali članke, diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije, strokovne spletne strani, knjige, znanstvene revije in najrazličnejše standarde, priporočila in navodila ter izvedli popis javno dostopnih virov, kot so državne zakonodaje, nacionalna poročila držav članic, predpise, smernice, dobre prakse, dokumente upravljavcev jedrskih objektov in upravnih organov ter poročila mednarodnih organizacij. Na podlagi omenjenega pregleda smo oblikovali teoretična izhodišča. Stanje smo nato natančno analizirali z vodenimi strukturiranimi intervjuji z mednarodnimi strokovnjaki, zaposlenimi v jedrskih objektih, pri upravnih organih, tehnično podpornih organizacijah, z dobavitelji računalniške opreme ter pri drugih, ki so zadolženi za kibernetsko varnost v jedrskem sektorju. Podatke smo nato obdelali z osnovano teorijo. Zbrani podatki predstavljajo izhodišče za pripravo modela odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih, ki smo ga z metodo modeliranja izgradili, verificirali in validirali. Na podlagi virov in mnenj stroke smo prišli do ugotovitev o problematiki, med katerimi najbolj izstopajo težave upravljavcev jedrskih objektov pri implementaciji ustreznih zaščitnih ukrepov na podlagi predpisov upravnih organov ter uporabi primernih smernic. Upravljavci jedrskih objektov so pri upravljanju kibernetske varnosti prepuščeni sami sebi, še posebej zaradi pomanjkanja izmenjave informacij v celotnem jedrskem sektorju doma in v tujini. Na podlagi znanja in razumevanja smo izdelali model odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih, ki je namenjen vsem deležnikom v jedrskem sektorju pri organiziranju svojih in skupnih aktivnosti v povezavi z odzivom na kibernetske napade. Model sestavljajo štiri dimenzije; deležniki, komunikacija, stopnjevanje in faze odziva. Izdelan model so dodatno validirali tudi ključni deležniki. Z izdelanim modelom smo v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in vsemi ključnimi deležniki organizirali prvo državno vajo s področja odziva na kibernetske napade v jedrskem sektorju. Med vajo smo se osredotočili le na dimenziji deležnikov in komunikacije med njimi, tako zaradi kompleksnosti modela kot zaradi prepoznanih največ pomanjkljivosti ravno na tem področju. Model je dovolj splošen, da se ga lahko s prilagoditvami implementira tudi v druge sektorje kritične infrastrukture. Rezultati doktorske disertacije so na voljo širši javnosti in prinašajo pomemben prispevek k nacionalni in mednarodni varnosti na področju kritične infrastrukture. Na znanstvenem področju pa prinašajo inovativen in celovit model za obravnavanje kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo, s poudarkom na zagotavljanju učinkovitega jedrskega varovanja in jedrske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, jedrsko varovanje, kritična infrastruktura, kibernetski napad, odziv, doktorske disertacije
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 757; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (12,37 MB)

7.
Kritična energetska infrastruktura v Sloveniji
Meri Verdinek, 2018, diplomsko delo

Opis: Življenja si danes brez električne energije ni več moč predstavljati. Od električne energije je odvisno delovanje države, gospodarstva ter vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika. Električna energija spada pod kritično energetsko infrastrukturo, kar pomeni, da lahko grožnje, ki ji pretijo, pravzaprav ogrožajo življenje ter tudi premoženje ljudi. Ena od groženj kritični elektroenergetski infrastrukturi so tudi naravne nesreče in vremenske ujme. V tovrstnih krizah je lahko elektroenergetska infrastruktura bolj ali manj ogrožena in/ali poškodovana, njene okvare pa posledično ogrožajo življenje ljudi ter živali, ogrožajo premoženje, kulturno dediščino ter nazadnje tudi okolje. Ena izmed naravnih nesreč, ki poleg viharjev ter mokrega in težkega snega ogroža elektroenergetsko infrastrukturo, je žled. Leta 2014 je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Poškodoval je precejšen del elektroenergetske infrastrukture po celotni Sloveniji, diplomsko delo pa se osredotoča na elektroenergetsko infrastrukturo podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Diplomsko delo se na primeru tega žledoloma osredotoča na ocenjevanje ogroženosti kritične elektroenergetske infrastrukture in načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter kakšno je vodenje v času krize v podjetju. Skozi intervjuje z zaposlenimi v podjetju Elektro Ljubljana, d.d. je podana podrobnejša percepcija nesreče in njenih posledic. V diplomskem delu se je ugotovilo, da je v slovensko zakonodajo možno implementirati spremembe, ki bi pozitivno vplivale na kritično elektroenergetsko infrastrukturo in sicer kabliranje električnih vodov brez pridobitve gradbenega dovoljenja, kar poleg preventivnega investiranja podpre tudi trajnost gradnje, saj je v primeru kabliranja življenjska doba električnega voda dvakrat daljša kot življenjska doba nadzemnega voda. Prav tako bi lahko v zakone implementirali omiljene postopke gradnje in tako ponovno podprli preventivno investiranje podjetij že v nekriznem času. Preventivno investiranje, kot je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, je možno izvajati s kabliranjem električnih vodov, s preventivno menjavo (pre)starih drogov ter tudi z uvedbo pomočnika dežurnega delavca podjetja izven delovnih ur podjetja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, krizno upravljanje, električna energija, naravne nesreče, žled, tveganja, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno: 26.03.2018; Ogledov: 1170; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

8.
Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture
Roman Pogačnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture Varnost na svetu postaja vse večja dobrina, tudi tam, kjer še do včeraj to ni bilo pomembno. V preteklosti doseže naraven varnosti je danes lahko hitro izgubljena, če družba kot celota varnosti širšega pomena ne namenja dovolj pozornosti. Kritična infrastruktura (v nadaljevanju: KI) je ena izmed pridobitev človeštva in je lahko zelo ranljiva tarča, če je ne varujemo. Pojem kritična infrastruktura se s časom in razvojem spreminja: tako je danes nemogoče povsem zavarovati vse, kar je ali bi lahko bilo kritična infrastruktura. Pred desetletji bi med KI šteli samo največje infrastrukturne objekte, danes pa med KI štejemo tudi državno mejo, informacijsko tehnologijo in prometno infrastrukturo. Kako jo zavarovati, da ob morebitnem poškodovanju ali ogrožanju družba ne bi imela nepopravljivih posledic? Varovanje KI ni samo naloga državnih organov, ampak je tudi zasebnih lastnikov in upravljavcev. Med načine varovanja spada tudi uporaba daljinsko vodenih letalnikov, saj omogočajo cenejšo in bolj kontinuirano delovanje. Hkrati s tem ni ogroženo človeško življenja, saj izvidovanje z DVLS ne zahteva neposredne navzočnosti človeka na kraju ogrožanja. V nalogi prikazujemo del ponudbe DVLS na trgu, z dodatno opremo, potrebno za uspešno opravljanje nalog, in področje predpisov. Predstavljamo tudi področje predpisov in kategorizacije kritične infrastrukture. V zadnjem poglavju prikazujemo ekonomsko upravičenost delovanja z DVLS.
Ključne besede: daljinsko vodeni letalnik, kritična infrastruktura, razred MINI, predpisi, koristni tovor, daljinsko vodeni letalski sistemi, radiološko-kemično-biološka obramba.
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 780; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
Digitalna forenzika kritične infrastrukture
Primož Kragelj, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kritična infrastruktura, forenzika, digitalna forenzika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 634; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Upravljanje tveganj distribucijskega elektroenergetskega sistema RS
Darja Kukovič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Pojmovanje kritične infrastrukture zajema vse tiste sisteme, katerih nedelovanje ali omejeno delovanje povzroča družbene krizne situacije. Med njih štejemo tudi sektor energetike, kamor spada elektroenergetski sistem (EES). Distribucijski elektroenergetski sistem (DEES), ki je sicer del EES, lahko zaradi njegove kompleksnosti v nekaterih segmentih obravnavamo kot samostojen sistem. Infrastruktura DEES je zelo izpostavljena atmosferskim in drugim zunanjim vplivom, vse pa kaže, da se bo ta izpostavljenost zaradi podnebnih sprememb, katerih posledica je vse večja prisotnost vremenskih ujm, še povečala. Z vidika zaščite kritične infrastrukture to pomeni, da sodoben DEES potrebuje celovit in zadosten sistem upravljanja tveganj, znotraj tega pa predvsem upravljanje naravnih tveganj, ki jih elektroenergetski sektor večinoma opredeljuje kot produkt višje sile. Zaradi razvoja oskrbovalne verige EES, katerega produkt je med drugim razpršenost DEES, lahko pričakujemo nove zahteve do kakovosti električne energije. Osnovna naloga DEES je dobava električne energije predpisane ali dogovorjene kakovosti odjemalcem. V EES se pojem kakovost med drugim nanaša na kakovost oskrbe z električno energijo in je v neki meri odraz zanesljivosti (neprekinjenosti) napajanja, ki jo merimo s sistemskimi kazalci za število prekinitev in trajanje prekinitev. Rezultati raziskave so pokazali, da vzroki višje sile na kazalce zanesljivosti negativno vplivajo, med tem ko uporaba ISO standardov za upravljanje tveganj nanje vpliva pozitivno.
Ključne besede: distribucijski elektroenergetski sistem (DEES), kritična infrastruktura (D)EES, upravljanje naravnih tveganj, zanesljivost (neprekinjenost) napajanja
Objavljeno: 13.05.2015; Ogledov: 1214; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici