1. Zagotavljanje požarne varnosti v objektih kritične infrastrukture - študija primera skladišč naftnih derivatov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Hočevar, 2024, diplomsko delo Opis: Požarna varnost ima v objektih kritične infrastrukture pomembno vlogo predvsem v skladiščih naftnih derivatov, kjer obstaja veliko tveganje za požare in eksplozije. Skladiščenje naftnih derivatov predstavlja specifično nevarnost za okolje ter vse udeležence, ki so povezani z njimi. Najpogostejši vzroki za požare so operativne napake in napake pri vzdrževanju. Požari lahko povzročijo veliko okoljsko škodo, kot so onesnaženje zraka, tal in vode, ter dolgoročno vplivajo na zdravje prebivalcev in lokalne skupnosti. Smernice za preprečevanje in obvladovanje izrednih dogodkov zajemajo izvajanje varnostnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nesreč. Uporaba sistemov za zaznavanje in avtomatsko gašenje požarov znatno izboljšata varnost. Nadgradnja sistemov za nadzor in avtomatizacijo procesov zmanjšuje človeške napake in povečuje učinkovitost. Skladišča uporabljajo napredne varnostne sisteme za zmanjšanje tveganja okoljske škode. Kljub varnostnim ukrepom lahko pride do potencialnih okoljskih škod, saj požari in izlitja lahko povzročijo obsežno ekološko škodo. Področje požarne varnosti je marsikje pomanjkljivo, kar lahko vodi do nejasnosti pri izvajanju varnostnih ukrepov. Raziskava izpostavlja omejen dostop do nekaterih pomembnih informacij, kar ovira celovito analizo varnosti. V določenih primerih je infrastruktura za gašenje požarov in varnostnih naprav zastarela ali neustrezno vzdrževana. Zagotavljanje požarne varnosti v skladiščih naftnih derivatov zahteva stalno posodabljanje varnostnih praks in tesno sodelovanje med institucijami in obrati. Le tako je mogoče učinkovito zmanjšati tveganja in zaščititi ljudi, okolje ter kritično infrastrukturo. Ključne besede: požarna varnost, kritična infrastruktura, naftni derivati, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,55 MB) |
2. Zagotavljanje varnih in neprekinjenih mobilnih komunikacij v sektorjih kritične infrastrukture : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatevž Čelik, 2024, diplomsko delo Opis: Za uspešno delovanje in zagotavljanje ključnih družbenih funkcij morajo sektorji kritične infrastrukture za komuniciranje med seboj in med pristojnimi državnimi organi imeti na voljo varne in neprekinjene mobilne komunikacijske storitve. Te omogočajo sodelovanje pri odzivu na krizne situacije in informiranje državnih oblasti, da lahko te sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito države in njenega prebivalstva. V diplomskem delu smo analizirali ranljivosti aktualne mobilne komunikacijske tehnologije ter njihov vpliv na varnost in neprekinjeno delovanje komunikacij v sektorjih kritične infrastrukture. Opredelili smo ključne ranljivosti aktualne tehnologije in prednosti uporabe naprednejše 5G tehnologije za izvajanje komunikacijskih storitev v sektorjih kritične infrastrukture. Navedli smo razloge za uporabo 5G tehnologije v sektorjih kritične infrastrukture in opisali načine za vzpostavitev zasebnih 5G omrežij, ki ponujajo največji nivo varnosti in zanesljivosti. Izvedli smo tudi intervju z zaposlenima na podjetju Telekom Slovenije, ki je tudi sam upravljalec s KI, ter analizirali njune odgovore napram obstoječi literaturi in lastnim ugotovitvam. Ključne besede: kritična infrastruktura, mobilne komunikacije, 5G mobilno omrežje, analiza ranljivosti, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Management : izbrana poglavjaMarina Đorđeski, 2022 Opis: Znanstvena monografija Management - izbrana poglavja je usmerjena v določene vsebine ravnateljevanja na različnih področjih, ki skozi znanstvene raziskave in njihovo povezanost z aplikativnostjo, usmerjajo na trende razvoja. Glede na kompleksnost oz. razvejanost managementa na praktično vse sfere našega življenja, je nemogoče v eni znanstveni monografiji zajeti dosledno vse. Zato smo se odločili, da izberemo takšna poglavja, ki vendarle zajamejo zadostno multi disciplinarnost in tako raziskovalcem in preučevalcem managementa omogočijo videti procese in smeri poti v bližnji prihodnosti razvoja. Ključne besede: management, organizacije, kritična infrastruktura, letalstvo, zdravstvo, trajnostni razvoj Objavljeno v DKUM: 10.02.2022; Ogledov: 1286; Prenosov: 214
Celotno besedilo (7,02 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko deloTilen Traven, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje.
Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji.
Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL. Ključne besede: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 140
Celotno besedilo (604,56 KB) |
5. Ocenjevanje kibernetsko varnostnih tveganj kritične infrastruktureAron Režek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je izvedena analiza kibernetsko varnostnih tveganj vodovoda in pripadajočih vodnih zajetij. Prvi del naloge obsega teoretične osnove s področja kibernetske varnosti, kritične infrastrukture in metodologij za ocenjevanje kibernetskih tveganj. Praktični del diplomskega dela pa zajema popis vseh dobrin informacijskega sistema, ocene njihove vrednosti ter stopnje ranljivosti, definiranje možnih groženj in oceno pogostosti uresničitve ter analizo tveganj, izvedeno po kvalitativni metodi v skladu s standardom ISO/IEC 27005:2011. Sledi predstavitev rezultatov izvedene analize. Na njihovi podlagi so podani predlogi izboljšav za zmanjšanje stopnje tveganja. Ključne besede: informacijska varnost, kibernetska varnost, grožnje, kritična infrastruktura, standardi, ocenjevanje tveganj Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1150; Prenosov: 174
Celotno besedilo (3,52 MB) |
6. Kadri kritične infrastrukture ob terorističnih dejavnostihInja Perić, 2021, diplomsko delo Opis: Kritična infrastruktura je infrastruktura, ki zaradi izpostavljenosti nevarnostim, grožnjam in tveganjem zahteva in potrebuje višje in konkretnejše stopnje varnosti, kot jih ima ostala infrastruktura. Vsebuje kritične točke, ki v primeru neustreznega delovanja, motenj, zaustavitev ali uničenja neposredno vplivajo na družbo in državo. Kadri, ki delujejo na področju kritične infrastrukture in njenih sektorjev, so upravljavci, ki morajo biti pravne osebe z dodeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi. V večini primerov so to ministrstva, agencije in druge družbe. Kader, ki deluje na tem področju, mora biti deležen ustrezne usposobljenosti za delovanje na področju vodenja, upravljanja in sprejemanja odločitev glede delovanja in varnosti kritične infrastrukture. Sprejemanje odločitev glede varnosti je ključnega pomena za ustrezno delovanje kritičnih infrastruktur v vseh državah, razlog za to pa so številne grožnje, med katere spada v glavnem tudi terorizem. Kritična infrastruktura in njeno delovanje sta ključnega pomena za delovanje države, posledično njena varnost in zaščita posegata na področje nacionalne in mednarodni varnosti. Agencije, organizacije ter vojaška in policijska dejavnost vsake države s pomočjo povezovanja držav v zveze krepi kader kritične infrastrukture in varnost ter zaščito te. Terorizem je dejavnost, ki se v različnih oblikah ter vrstah izraža in pojavlja kot napad na različna področja kritične infrastrukture in njenih sektorjev. Je ena izmed večjih problematik, ki je globalna, boj proti terorizmu pa je izjemno zahteven. Cilj terorizma je povzročanje strahu in izkazovanje moči z doseganjem cilja, ki se kaže v obliki škodoželjnih napadov, ki povzročajo škodo, krize ter zahtevajo in terjajo številne žrtve. Cilj kadra, ki deluje na področju kritične infrastrukture, je sprejemanje ukrepov in odločitev, s katerimi bi se odpravila grožnja terorizma. Ključne besede: kritična infrastruktura, teroristična dejavnost, nacionalna varnost, mednarodna varnost Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 98
Celotno besedilo (929,44 KB) |
7. Primerjalna analiza zakonske ureditve kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter vpliv covida-19 na kritično infrastrukturo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeSaša Ambrožič, 2020, diplomsko delo Opis: Dandanes svetu in ljudem grozi vse več nevarnosti, kot so teroristični napadi , širjenje novih smrtonosnih virusov, vpadi migrantov, gospodarske krize in podobno. V Sloveniji in na Hrvaškem je pojem kritične infrastrukture relativno nov, saj sta državi zakonsko ureditev v sodelovanju z Evropsko unijo opredelili pred komaj nekaj leti. Zato smo z diplomsko nalogo želeli prikazati, kaj je državna ključna infrastruktura, kako jo države določajo ter kakšne so možnosti in posledice ogrožanja kritične infrastrukture.
Diplomska naloga obravnava zakonsko ureditev kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in jo primerja z ureditvijo v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju Hrvaška). Podrobneje opredeljuje zaščito kritične infrastrukture in vse skupaj obogati s študijo aktualnega primera epidemije novega virusa SARS-CoV-2.
S primerjalno analizo virov smo ugotovili, da sta si zakona v osnovi podobna, vendar pa imata nekatere člene različno opredeljene. Ugotovili smo, da ima Hrvaška zaščito kritične infrastrukture v zakonu natančneje opredeljeno, Slovenija pa ima več dodatnih dokumentov in uredb, ki vse to urejajo.
S študijo do zdaj dostopnih virov podatkov o širjenju bolezni covid-19 smo delno potrdili domnevo o dovolj hitrem sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja virusa v Republiki Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem, kakšne ukrepe sta sprejeli Slovenija in Hrvaška, kdaj sta jih sprejeli in kakšen vpliv imajo ti ukrepi na zajezitev širjenja epidemije. Ključne besede: diplomske naloge, kritična infrastruktura, zaščita kritične infrastrukture, epidemija, koronavirus Objavljeno v DKUM: 07.01.2021; Ogledov: 950; Prenosov: 103
Celotno besedilo (892,12 KB) |
8. Uporaba varnostno operativnega centra za zaščito kritične infrastrukture : magistrsko deloSašo Gjergjek, 2020, magistrsko delo Opis: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto.
Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar.
V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja. Ključne besede: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1367; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,27 MB) |
9. Koprsko pristanišče kot objekt kritične infrastrukture : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Obštetar, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo predstavili kritično infrastrukturo s poudarkom na našem edinem pristanišču, kot enem izmed objektov kritične infrastrukture.
Pojem kritične infrastrukture velja za kompleksnega in zahtevnega. Označuje tisto infrastrukturo, ki je bila na podlagi vseh sektorskih in medsektorskih kriterijev določena za kritično infrastrukturo. Njena pomembnost je tako velika, da bi v primeru prekinitve njenega delovanja ali celo uničenja močno ogrozili tako življenja ljudi kot tudi delovanje same države nasploh. Predstavili bomo pravno podlago, ki obravnava dotično področje. Na nacionalni ravni je to Zakon o kritični infrastrukturi, na nivoju Evropske unije pa Uredba o evropski kritični infrastrukturi ter ostale podzakonske akte.
V nadaljevanju se bomo osredotočili na varovanje našega pristanišča, kot enega izmed objektov kritične infrastrukture, ki je mednarodno priznano in ki obenem predstavlja povezavo Srednje Evrope s preostalim delom sveta. Predstavili bomo pravno podlago, ki ureja varovanje, ukrepe in pooblastila varnostnikov s poudarkom na varovanju pristanišča, ki je specifično in se razlikuje od varovanja drugih objektov, in sicer trgovin, lokalov in drugih objektov. Ker je koprsko pristanišče objekt kritične infrastrukture, je vzpostavitev mehanizmov za samo zaščito ključnega pomena. Vključujoč zgolj pravno podlago, ki se nanaša na kritično infrastrukturo, na njeno varovanje in zaščito ne bi bilo dovolj za tako uspešno upravljanje koprskega pristanišča in varovanja le-tega. Zaradi navedenega so poleg zgoraj omenjene pravne podlage zasluženi še vsi interni akti, varnostno-tehnični sistem in ne nazadnje zaposleni v pristanišču z visoko pripadnostjo podjetju s Področjem pristaniške varnosti na čelu, ki se zavedajo pomembnosti in resnosti poklica, ki ga opravljajo v pristanišču.
Diplomsko delo smo zaključili s potrditvijo prve zastavljene hipoteze: »V stalne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture spadajo vsi ukrepi varnostnikov, ki jih določa Zakon o zasebnem varovanju«, in z zavrnitvijo druge, ki se glasi: »Država zagotavlja ustrezne podlage za učinkovito varovanje kritične infrastrukture«. Glede na to, da se temu področju šele v zadnjem času namenja več pozornosti imamo dobra izhodišča za nadaljnje urejanje varnosti kritične infrastrukture. Ključne besede: diplomske naloge, kritična infrastruktura, koprsko pristanišče, zasebno varovanje, viri ogrožanja, ukrepi in pooblastila varnostnikov Objavljeno v DKUM: 25.02.2020; Ogledov: 1216; Prenosov: 365
Celotno besedilo (376,61 KB) |
10. Specifikacija sistema za centralizirano upravljanje s prometomKristjan Cah, 2019, diplomsko delo Opis: Upravljanje s prometom, je dejavnost upravljanja s kritično infrastrukturo države, kar samo po sebi pomeni, da je ustrezno in hitro odzivanje na različne situacije, ključnega pomena. Navadno se v ta namen uporabljajo različne tehnološke rešitve in sistemi, izziv pri tem pa je zagotovo, kako z optimalnim obsegom periferne opreme, iz enovite točke, upravljati infrastrukturo in veliko število rešitev. V ta namen so na voljo različne tehnološke rešitve, zato smo v prvi vrsti, tako z vidika tehnologije, specifike informacijskega okolja, kot tudi uporabniške izkušnje, izbrali rešitev integracije upravljanja na nivoju strojne opreme. Prvotno smo pristopili k izdelavi pilotne postavitve, kjer smo navedena izhodišča preverjali, ter ustreznost rešitve konceptualno in vsebinsko tudi potrdili. Izhodišča smo v diplomskem delu oblikovali v specifikacijo integracije informacijskih rešitev za upravljanje prometa na nivoju strojne opreme, z uporabo IP-KVM matrične tehnologije, katera upravljalcem prometa omogoča centralizirano upravljanje rešitev in sistemov, neodvisno od njihove infrastrukture. V nalogi smo se osredotočali na cestni promet, kateri je glede količino in raznolikost opreme najbolj heterogen, vendar je model rešitve uporaben tudi pri drugih vrstah prometa, kot tudi sicer, za upravljanje katerekoli druge infrastrukture. Ključne besede: upravljanje prometa, integracija, kritična infrastruktura, centralizirano upravljanje Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 978; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,96 MB) |