| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REPREZENTACIJE LUKSUZA V ŽIVLJENJSKOSTILNIH REVIJAH
Jasmina Mešić, 2010, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu v ospredje postavljamo vprašanje, na kakšne načine se reprezentira luksuz v življenjskostilnih revijah, pri čemer se opiramo na model kulturnega krogotoka Stuarta Halla. Za te namene najprej zasnujemo zgodovinski oris koncepta luksuza, opišemo karakteristike luksuznih dobrin, kot tudi razkrivamo elemente luksuzne potrošnje in motive zanjo. V nadaljevanju pa teoretsko opredelimo metodološka orodja za razkrivanje reprezentacij luksuza — kritično diskurzivno analizo in kritično vizualno analizo. V empiričnem delu izvedemo kvalitativno raziskavo reprezentacij luksuza v življenjskostilnih revijah Diners Club Magazine in Zlati Kapital med leti 2006 in 2009.
Ključne besede: luksuz, potrošnja luksuza, reprezentacija, kulturni krogotok, kritična diskurzivna analiza, kritična vizualna analiza
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 10430; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

2.
KRITIČNA DISKURZIVNA ANALIZA NACIONALNIH ALEGORIJ SAMORASTNIKI IN VLAK V PAKISTAN Z VIDIKA FEMINISTIČNE TER NEOKOLONIALISTIČNE TEORIJE
Andreja Vinko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo procese nadvlade in podreditve v nacionalnih alegorijah Samorastniki Prežihovega Voranca in Vlak v Pakistan Khushwanta Singha. Za raziskavo smo uporabili metodo kritične diskurzivne analize (KDA), in sicer Faircloughov pristop (1995). V ospredje analize postavljamo strukturalni vpliv politično-ekonomskega sistema in diskurzov moči na izgradnjo identitet in s tem povezano vzpostavljanje drugosti ter pokažemo na medsebojno povezavo med ekonomsko-političnimi praksami in družbeno-kulturnimi obrazci (npr. patriarhat). Obravnavani deli izpostavljata zlasti naslednje politične kategorije, na osnovi katerih se hierarhično vzpostavljajo pozicije nadpostavljenih in podrejenih subjektov: spol, družbeni razred in etnija. Ugotavljamo, da je v Samorastnikih vzorec prevlade določen z družbenim spolom ter razredom in v Vlaku v Pakistan s kategorijo etnije. Deli poskušata odgovoriti na vprašanje, kako diskurz razmerij moči in poustvarjene drugosti nadomestiti z diskurzom enakosti in družbene pravičnosti. Avtorja vidita rešitev v sistemski spremembi in pozivata k revolucionarnemu boju za (spolno, narodnostno, razredno) enakopravnost.
Ključne besede: Samorastniki, Vlak v Pakistan, kritična diskurzivna analiza, družbeni spol, družbeni razred, nacija, neokolonializem, neoimperializem
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1464; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
»Kruh in vrtnice« Diskurzivna konstrukcija osmega marca v slovenskih tiskanih medijih
Martina Ferlinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja z reprezentacijo 8. marca, mednarodnega dneva žena, v slovenskem medijskem diskurzu v povezavi z vlogo in položajem ženske od leta 1945 do danes. Z metodo kritične diskurzivne analize so bili obravnavani prispevki, ki so bili od konca 2. svetovne vojne do leta 2017 objavljeni v časopisih Delo in Večer, v reviji Naša žena in v revijalni prilogi Ona. Gre za časopisa in reviji, ki so imeli med obravnavanimi leti največji doseg bralcev in s tem posredno največji vpliv na oblikovanje javnomnenjske podobe o osmem marcu in percepcijo žensk v družbi. V ospredje analize je postavljen vpliv družbenoekonomskega sistema na diskurz o ženskah in o osmem marcu, pri čimer ugotavljamo, da je bil osmi marec od konca 2. svetovne vojne pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja obravnavan kot praznik delavskih žensk in kot tak povezan z idejo socialističnega feminizma, da je boj žensk za enakopravnost boj za enakopravnost celotnega delavskega razreda. Od sedemdesetih let naprej je opazno izrazito zmanjšanje števila prispevkov o osmem marcu, popolno preosmišljenje prvotne ideje o pomenu osmega marca pa je v prispevkih opazno zlasti od devetdesetih let naprej, ko se prične kazati komercializacija praznika. Predrugačenje pomena 8. marca je v skladu s kapitalistično težnjo po repatriarhalizaciji in redomestifikaciji žensk. Tako v izbranih prispevkih spremljamo desetletja sprememb in različnih pojmovanj pomena mednarodnega dneva žena – od orodja za spodbudo in širjenje emancipacijskih idej socialistične družbe do njegovega izrabljanja za namene potrošnje in utrjevanja neenakosti in izkoriščevalskih praks kapitalističnega sistema.
Ključne besede: mednarodni dan žena, konstrukti spola, socialistični feminizem, liberalni feminizem, socializem, kapitalizem, kritična diskurzivna analiza
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 349; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Podoba sirijskih beguncev v medijih
Mateja Avberšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Sirska državljanska vojna predstavlja glavni vzrok za eno izmed večjih humanitarnih katastrof, ki se je v neki meri dogajala tudi v Sloveniji. Posledice vojne, ki se dogaja daleč stran od naših oči, smo lahko v živo videli na naših tleh. Sirska vojna in sirski begunci so močno pritegnili tako pozornost slovenskih medijev, kot tudi slovenske javnosti. V Magistrski nalogi smo se osredotočili na sirsko begunsko krizo na slovenskih tleh in poskušali ugotoviti, kako so o njej poročali slovenski mediji. Skozi magistrsko nalogo smo predstavilili sirsko begunsko krizo, v teoretičnem delu pa smo predstavili množične medije in njihov način delovanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo analizirali medijske vsebine treh večjih slovenskih medijev, nato pa opravili tudi anketo, s katero smo poskušali ugotoviti mnenje slovenske javnosti o tematiki sirskih beguncev.
Ključne besede: sirski begunci, begunska kriza, množični mediji, kritična diskurzivna analiza, analiza medijskega poročanja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 403; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Reprezentacija begunstva v slovenskih tiskanih medijih
Sanja Hrnčič, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu so predstavljene jezikovne in vizualne izbire za reprezentacijo begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju. Kot gradivni vzorec so bili uporabljeni članki s temo begunstva iz Slovenskih novic, objavljeni med februarjem 2016 in junijem 2018. Glavni vzrok za množičen prihod begunk in beguncev v Evropo v letih 2015 in 2016 so, kot dokazujejo politični analitiki in kritiki imperializma (Chossudovsky, Chomsky, Vltchek, Seymour idr.), imperialistični posegi ZDA in njenih zahodnih zaveznic na Bližnjem vzhodu, evfemistično poimenovani humanitarne in protiteroristične operacije. Prihod begunk in beguncev je spremljala kriza odziva, ki se je odvijala po vsej Evropi in jo najizraziteje označujejo zapiranje meja, postavljanje ograj z rezilno žico in zavračanje prihajajočih begunk in beguncev. Slovenska migrantska politika je pri tem sledila evropski. Pri analizi izhajamo iz družbeno-semantične taksonomije kritičnega diskurzivnega analitika Thea van Leeuwna (2008) in reprezentacijske izbire interpretiramo s pomočjo njegove udeleženske mreže (angl. social actor network), s katero je mogoče prikazati homogenizacijo in dehumanizacijo družbenih skupin, kakor tudi njihovo pasivizacijo (tj. odvzem vršilskosti) v reprezentacijah družbenih dejanj. Preučujemo jezikovno in vizualno konstrukcijo begunk in beguncev ter vrednotimo njihovo vlogo pri konstituiranju protibegunske ideologije. Multimodalna analiza je pokazala, da reprezentacija begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju reproducira diskurzivno drugost. Begunke in begunci so na eni strani reprezentirani kot vršilci negativnih, kriminalnih dejanj in tako predstavljeni kot nevarnost in grožnja, na drugi strani pa kot pasivne žrtve brez možnosti artikulacije lastnih družbenih in političnih potreb. Z izpuščanjem geopolitičnega konteksta iz reprezentacije je begunsko vprašanje rekontekstualizirano: prikazano je kot »problem«, ki zahteva varnostno ali humanitarno rešitev, ne pa kot posledica imperialističnih vojn Zahoda.
Ključne besede: Begunke in begunci, medijski diskurz, slovenski tiskani mediji, multimodalna kritična diskurzivna analiza, družbeno-semantični model.
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 147; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici