Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile. V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev. V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve osrednjega vprašanja v kolektivni pogodbi in primerjavo z ZDR. V četrtem poglavju se nato posvečam redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. Ugotavljam, kaj štejemo kot utemeljen poslovni razlog in kako se ugotavljajo presežni delavci. Pri odpuščanju večjega števila nepotrebnih delavcev je potrebno sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, zato se posvetim vsebini tega programa, oblikam in možnostim za reševanje presežnih delavcev. Pozornost namenim kriterijem, na podlagi katerih se ugotavljajo presežni delavci in metode za njihovo uporabo. O razreševanju presežnih delavcev morajo biti obveščeni tudi svet delavcev, sindikat in zavod za zaposlovanje, zato predstavim tudi njihovo vlogo in morebitni vpliv na postopek razreševanja presežnih delavcev. Izpostavim tudi vprašanje varstva pravic delavcev. V petem poglavju naredim primerjalno pravno ureditev s sosedno Avstrijo. V zaključku pa podajam kratek povzetek urejenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, pri čemer izpostavim probleme, ki se mi zdijo pri njeni ureditvi v zakonu sporni. Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile. V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev. V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve
Ključne besede: Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, utemeljeni razlogi, program razreševanja presežnih delavcev, kriteriji za določitev presežnih delavcev, svet delavcev, sindikat, zavod za zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 0
Celotno besedilo (341,62 KB)

Opis: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu
Ključne besede: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo prehod iz monolitne arhitekture v mikrostoritveno arhitekturo, s poudarkom na oblikovanju identičnih storitev z uporabo mikrostoritvenih pristopov. Osredotočili smo se na implementacijo štirih ključnih arhitekturnih vzorcev, ki so temeljni za razvoj mikrostoritvenih aplikacij: usmerjevalni prehod, agregacijski prehod, razbremenitveni prehod in priključna storitev. V raziskavi smo uporabili empirično kvalitativno metodo, s katero smo analizirali in vrednotili monolitno aplikacijo in mikrostoritveno aplikacijo, pri čemer smo ocenili, kako dobro vsaka arhitektura izpolnjuje naslednje kakovostne kriterije: skalabilnost, zmogljivost, razpoložljivost, nadzorljivost, varnost, testabilnost in vzdrževanje. Naša analiza je pokazala, da mikrostoritvena arhitektura omogoča boljšo modularnost, lažje vzdrževanje in večjo skalabilnost v primerjavi z monolitno arhitekturo. Rezultati so pokazali, da mikrostoritvena arhitektura učinkoviteje izpolnjuje kakovostne kriterije. V zaključku smo ugotovili, da je prehod na mikrostoritveno arhitekturo smiselna izbira za organizacije, ki želijo izboljšati kakovost in prilagodljivost svojih informacijskih sistemov. Predstavili smo tudi smernice in priporočila za uspešno implementacijo mikrostoritvene arhitekture, ki temeljijo na naših raziskovalnih ugotovitvah.
Ključne besede: mikrostoritve, mikrostoritveni vzorci, vzorci prehodov, kakovostni kriteriji, kakovostni atributi
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Razprave o kakovostni reviziji računovodskih izkazov so vedno aktualne. V magistrski nalogi navajamo enega najbolj spornih računovodskih škandalov v zadnjem desetletju, ki je skrhal zaupanje v revizijsko delo, in sicer škandal družbe Enron v ZDA. Skrb vzbuja delo nekaterih pooblaščenih revizorjev, ki niso opozorili na napake v letnem računovodskem poročanju o poslovanju družbe. Kriteriji za kakovostno revizijo so merila, ki kažejo na pomanjkljivosti ali nepravilnosti v postopku revizije. Revizija je sicer ključnega pomena za zagotavljanje zanesljivosti računovodskih izkazov in drugih poslovnih poročil. Od leta 2019 je nadzornik nad delovanjem revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev v Sloveniji Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Nadzor nad kakovostjo revidiranih izkazov obsega pregled izbranih revizijskih poslov za preverjanje skladnosti s pravili revidiranja in pregledovanje postopkov notranjega nadzora kakovosti v revizijskih družbah. Namen magistrske naloge je raziskati stanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov z vidika nadzora, ki ga v Sloveniji izvaja Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). Analizirani podatki o izrečenih ukrepih, ki jih je izrekel ANR v desetih letih, in sicer od leta 2012 do leta 2019, razkrivajo, da zaradi kratkega obdobja pregleda izvedenih nadzorov ni mogoče realno oceniti napredka kakovosti revidiranja računovodskih izkazov. Izsledki analize za zadnja leta napovedujejo skrb vzbujajoč trend upadanja števila pooblaščenih revizorjev. Ta pomanjkljivost vpliva na kakovostno opravljeno revizijo. Za ohranjanje strokovnosti in kredibilnosti revizijske stroke predlagamo, da bi se ANR aktivno lotil ukrepov, kot so spodbujanje študentov za vpis v program za pridobitev licence pooblaščenega revizorja, uvajanje mentorstva za mlade revizorje, organiziranje strokovnih izobraževanj in seminarjev za revizorje itd.
Ključne besede: kakovost revidiranja računovodskih izkazov, nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, kriteriji za kakovost revidiranja računovodskih izkazov
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,59 MB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali kriterije kakovosti spletne trgovine ter kaj je tisto, kar naključnega obiskovalca spletne trgovine spremeni v kupca. Zanimalo nas je, kateri so tisti kriteriji, ki vplivajo na končno odločitev potrošnika, da se odloči za nakup ravno v dotični spletni trgovini. V prvem delu diplomskega dela smo preučili literaturo s področja spletne trgovine ter raziskali kriterije, ki so pomembni pri odločitvi za nakup. Opisali smo različne tipe spletnih trgovin ter se osredotočili na prodajo med podjetji ter končnimi uporabniki (angl. Business to customer; v nadaljevanju: B2C). V drugem poglavju diplomskega dela smo izvedli anketo ter intervju s ciljno skupino. Anketa je bila namenjena vsem spletnim nakupovalcem, z njeno pomočjo smo izpostavili najpomembnejše kriterije, ki so pomembi za spletno trgovino ter uspešno izpeljane nakupe. Te odgovore smo skupaj z nakupovalci dotične spletne trgovine pregledali ter preverili, ali ima le-ta spletna trgovina vse kriterije, ki so pomembni za uspešno poslovanje ter zaključene nakupe. Poleg pregleda ter analize anketnega razvrščanja kriterijev smo določili še kriterije, ki so pomembni za nakup v dotični spletni trgovini. Ugotovili smo, da so za uspešno izpeljane nakupe zelo pomembni logistični kriteriji.
Ključne besede: spletna prodaja, spletna trgovina, kriteriji nakupovanja, potrošnik, nakup
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 407; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,52 MB)