| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
JUDJE V ŠPANIJI
Aleksandra Verbošt, 2013, diplomsko delo

Opis: Judovska vera je religija, ki se je tekom stoletij razširila po celem svetu. Iz tega okvira ni izostal niti Iberski polotok, saj so Judje imenovani Sefardi prišli v Španijo v začetku prvega tisočletja. Skozi stoletja so živeli pod različnimi vladavinami, ki so imele različne verske opredelitve. Religija vladarja je vplivala tudi na številčno judovsko skupnost. Čas Vizigotov je sprva prinesel svobodo, vendar se je konec 6. stoletja z kraljevim sprejetjem krščanstva na Jude pričel vršiti pritisk, ki je povzročil nemire, poboje, izgone in prisilno pokristjanjevanje judovskega prebivalstva. Z prihodom Arabcev Judje ponovno uživajo svobodo, njihova kultura, socialni in politični položaj se zelo razvije, zaradi česar to obdobje imenujemo tudi Zlata doba. Nastop krščanskih voditeljev pomeni izvajanje rekonkviste, ki se je razširila po polotoku. Po prisilnih pokristjanjevanjih Judje postanejo »novi kristjani« ali zbežijo iz države, saj je bil antisemitizem vse močnejši. Gre za čas inkvizicije, ki je leta 1492 pripeljala do izgon vseh Judov iz države. Življenje Judov v Španiji je bilo vedno podrejeno ukazom in volji vladarja, ki je določal njihovo usodo. Judje so kljub temu razvili visoko kulturo, umetnost, znanost, glasbo, jezik ladino ter kulinariko. Navedeno se je ohranilo vse do danes, kar nam daje vpogled v obdobje srednjega veka Judov v Španiji.
Ključne besede: Judje, Španija, Vizigoti, Arabci, rekonkvista, antisemitizem, novi kristjani, inkvizicija, življenje Sefardov.
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1680; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Dialog med katoličani in muslimani v Sloveniji
Sandra Švent, 2016, diplomsko delo

Opis: Medreligijski dialog pomeni prizadevanje za medsebojno spoštovanje, razumevanje, sodelovanje in sožitje različnih verskih skupnosti. Katoliška cerkev je na Drugem vatikanskem koncilu prvič pozitivno spregovorila o pomembnosti dialoga z muslimani ter izpostavila podobnosti krščanskih in muslimanskih verskih resnic, na katerih bi kristjani in muslimani lahko gradili dialog. Tako imenovani teološki dialog, katerega izhodišče predstavljajo skupne oziroma podobne verske resnice, se nikoli ni izkazal za uspešnega. V večini primerov je pripeljal do prepričevanja sogovornika v svoj prav ali celo do spora. Dialog med kristjani in muslimani poteka na medčloveški ravni oziroma na socialnem, ekonomskem in političnem področju življenja. V Sloveniji se o dialogu med katoličani in muslimani ni prav veliko govorilo, dokler Islamska skupnost v Sloveniji ni dobila dovoljenja za graditev muslimanskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani. Sodelovanje med slovensko Katoliško cerkvijo in Islamsko skupnostjo v Sloveniji poteka v obliki raznih srečanj njunih predstavnikov, ki poudarjajo nujnost dialoga in se zavzemajo za medsebojno spoštovanje.
Ključne besede: medreligijski dialog, kristjani, muslimani, katoličani v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji, verska raznolikost
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 778; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Odnos med tradicionalističnimi vrednotami, novodobniškimi idejami in religioznostjo v medkulturni primerjavi
Andrej Kirbiš, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujočem prispevku je na vzorcu študentov proučen odnos med novodobniškimi idejami, religioznostjo in tradicionalističnimi vrednotami v evropskem (katoliški, pravoslavni in muslimanski vzorec) in ameriškem okolju (protestantski vzorec). Z eksploratorno faktorsko analizo je bila potrjena ustreznost lestvice novodobništva, ki sledi Heelasu (l996b) in Lavriču (2002; 2005). V treh evropskih okoljih je bila ugotovljena statistično značilna pozitivna povezanost med religioznostjo in novodobniškimi idejami ter med tradicionalizmom in religioznostjo, v vseh štirih pa pozitivna povezanost med tradicionalizmom in novodobništvom. Povezave so obstajale tudi ob kontroli sociodemografskih spremenljivk. Raziskava ne podpira ugotovitev Houtmana in Aupersa (2007), rezultati namreč kažejo, da so za novodobniške ideje najbolj dovzetni religiozni in tradicionalistično orientirani ljudje.
Ključne besede: sociološke teorije, novodobništvo, tradicionalizem, religioznost, kristjani, muslimani
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 277; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (341,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Odnosi med judi in kristjani v srednjeveški Evropi
Hana Orešnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi virov in literature obravnava položaj Judov v medsebojnem odnosu s kristjani v srednjeveški Evropi ter predstavlja sobivanje Judov, kristjanov in muslimanov pod krščansko vladavino na Iberskem polotoku. Prve naselbine Judov tako v Evropi, kot na Slovenskem najdemo že v času antike, vendar pa so stalne naselbine začele nastajati pozneje, v srednjeveškem obdobju. Judje so se naseljevali ob trgovskih poteh, ki so potekale mimo vseh večjih krajev po Evropi. Za časa naselitve v evropskem prostoru so imeli Judje določene privilegije, ki so se razlikovali od države in vladarja, pri čemer je zmotno mišljenje, da so bili Judje vedno v slabšem položaju v primerjavi kristjani, saj so imeli v mnogokaterem kraju zaščito vladarja, ki je kristjani niso bili deležni. Judje so bili v primerjavi s kristjani bolj izobraženi, mnogo več jih je bilo tudi pismenih, navzven pa niso veliko odstopali, saj je bila sestava njihove družine podobna krščanskim, vendar pa so judovske ženske imele dosti večjo vlogo tako v družini kot pri poslovanju kot krščanske ženske. Judje, ki so v času srednjega veka živeli po evropskih mestih in vaseh se tako niso veliko razlikovali od kristjanov, imeli so le svoja verska prepričanja, obrede in navade, ki so bila drugačna od krščanskih, zaradi česar so na njih mnogokrat gledali z viška in čeprav njihova dejanja niso bila sporna, se je do njih razvilo sovraštvo tako imenovano krščanski antijudaizem, ki ima zametke kasnejšega antisemitizma. Zaradi drugačnosti vere so jih mnogokrat skušali spreobrniti v krščansko vero, če pa so ostali zvesti svoji veri, so jih vladarji izgnali iz svojega ozemlja, kar se je v srednjem veku začelo z izgonom iz Anglije konec 13. stoletja, čemur so sledili izgoni iz drugih evropskih imperijev.
Ključne besede: Judje, kristjani, muslimani, srednji vek, Evropa, Iberski polotok, krščanski antijudaizem
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 378; Prenosov: 72
.docx Celotno besedilo (278,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici