| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Zasteklitev letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Franc Berk, 2010, magistrsko delo

Opis: Sistem celovitega ravnanja z odpadki vključuje možnost termične izrabe odpadkov kot virov. Po prednostnem redu ravnanja z odpadki je termična izraba odpadkov uvrščena pred odlaganje, zato se v bodoče zaradi nujnega zmanjšanja količin odloženih odpadkov in posledičnega nedoseganja okoljskih ciljev pričakuje upoštevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki. V Sloveniji je zgrajena prva sežigalnica komunalnih odpadkov, ki obratuje v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Glede na sestavo in omejeno možnost snovnega recikliranja preostanka komunalnih odpadkov sta potrebna še vsaj dva obrata za termično obdelavo. Kot stranski produkt termične izrabe komunalnih odpadkov nastajajo večje količine odpadkov, med katerimi je kot nevarni odpadek tudi »leteči pepel«, ki ga brez obdelave in stabilizacije v Sloveniji ni mogoče odlagati ali predelati v uporabne v produkte. V magistrskem delu smo raziskali možnost stabilizacije in deloma inertizacije letečega pepela iz sežiga pretežno komunalnih odpadkov z lokalnim — slovenskim odpadnim pretežno komunalnim steklom do zahteve, da bi ga bilo mogoče uporabiti za predelavo v koristne izdelke, ali za stabilno, okolju čim manj škodljivo in dolgoročno kontrolirano končno dispozicijo odlaganja skladno z zakonodajo. Za dosego tega cilja smo izvedli proces zasteklitve — vitrifikacije (produkt je steklo) in proces naknadne kristalizacije — devitrifikacije (produkt je steklokeramika). Za vodenje in nadzor procesov zasteklitve in kristalizacije ter ugotavljanje fizikalno-kemijskih in mehanskih lastnosti produktov so bile uporabljene metode preskušanja in analiziranja: mikrokemična analiza EDS, diferenčna dinamična kalorimetrija DSC, svetlobno in elektronsko mikroskopiranje, fazna analiza 2D-XRD, tlačni preskus, meritve trdote po Vickersu in kemijski analizni metodi ICP-MS ter ionska kromatografija za ugotavljanje kemijske obstojnosti eksperimentalno pridobljenih produktov. Analize kažejo na zadovoljive rezultate glede kemijske obstojnosti dobljenih produktov stekla in steklokeramike, saj omogočajo predelavo v uporabne produkte in v skrajnem primeru tudi odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Posebej smo bili pozorni na parameter antimon (Sb) v vzorcih stekla S2 in S3 ter steklokeramike SK2 in SK3, ki prekoračuje predpisane mejne vrednosti parametrov izlužka za odlaganje na odlagališčih za inertne odpadke. Vzorca S1 in SK1 ne prekoračujeta omenjenih mejnih vrednosti. Analize kažejo, da vrednosti izluževanja težkih kovin iz vzorčnega letečega pepela zelo prekoračujejo predpisane mejne vrednosti za odlaganje na odlagališča za nenevarne odpadke, kar kaže na pomembnost raziskave, ki je bila opravljena v tem delu. Tudi mehanske lastnoste pridobljenih produktov (trdota po Vickersu 580 HV (5800 MPa) — 718 HV (7180 MPa), tlačna trdnost 55MPa — 148 MPa) so zadovoljive in omogočajo koristno predelavo ali v skrajnem primeru odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, potrjujemo možnosti vključevanja tehnologij termične izrabe odpadkov v celostno infrastrukturo, ki omogoča gospodarno, ekonomsko in okoljsko učinkovito izrabo odpadkov kot virov. Sekundarni odpadki, kot je leteči pepel, namreč ne predstavljajo omejitve za vključevanje tovrstnih tehnologij v celostno ravnanje z odpadki v Sloveniji.
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, leteči pepel, odpadno steklo, zasteklitev, kristalizacija, steklo, steklokeramika, kemijske lastnosti, fizikalne lastnosti
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 2468; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (8,43 MB)

6.
OPTIMIZACIJA PROCESA KRISTALIZACIJE FARMACEVTSKE UČINKOVINE
Annamaria Kiraly, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi opisujemo eksperimentalno načrtovanje optimizacije kristalizacije farmacevtske učinkovine s Taguchijevo optimizacijsko metodo, ki jo že izvajajo v industrijskem merilu. Glede na kriterije optimiranja, ki so minimiziranje časa kristalizacije ob maksimiranju izkoristka in izboljšanju selektivnosti med produktom in nečistočami smo predpostavili, da na kristalizacijo vplivajo trije parametri in sicer hitrost ohlajanja, vrtilna frekvenca mešala in količina dodanih topil. Parametre kristalizacije smo proučevali na treh nivojih, njihov vpliv pa določali z analizo eksperimentalno dobljenih vrednosti optimizacijskih parametrov pri različnih pogojih eksperimenta s statistično metodo ANOVA.
Ključne besede: optimiranje, Taguchijeva metoda, kristalizacija, industrijski proces
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 1737; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

7.
OPTIMIZACIJA PROCESNIH POGOJEV KRISTALIZACIJE FARMACEVTSKE UČINKOVINE
Urška Ivić, 2011, diplomsko delo

Opis: Kristalizacija je pomembna kemijska in tehnološka operacija, s katero iz produkta odstranimo nečistoče, zagotovimo pravilno polimorfno obliko ter želeno velikost in obliko delcev. Pri kristalizaciji je pomembna izbira primernega topila, saj je od tega odvisna uspešnost čiščenja. Diplomsko delo predstavlja določitev najprimernejšega topila za kristalizacijo in študijo vplivov procesnih parametrov na potek kristalizacije surovega produkta SIK-a (4'-[(2-Butil-4-okso-1,3-diazaspiro[4,4]non-1-en-3-il)metil]bifenil-2-karbonitril). SIK je ključni intermediat za sintezo zdravilne učinkovine Irbesartan, ta pa se v farmacevtski industriji uporablja kot učinkovina za zdravljenje bolezni srca in ožilja, centralnega živčevja, glavkoma, retinopatije ter diabetične nefropatije. Z določitvijo najprimernejšega topila za kristalizacijo in procesnih parametrov, smo na koncu izolirali produkt SIK, ki je ustrezal vsem zahtevam (oblika, čistota, izkoristek, IR, NMR, EA).
Ključne besede: kristalizacija, procesni pogoji, topilo, cianoirbesartan (SIK)
Objavljeno: 23.06.2011; Ogledov: 2116; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

8.
KRISTALIZACIJA IN RAZVOJ MIKROSTRUKTURE TANKIH PLASTI K 0.5 Na 0.5 NbO 3 -SrTiO 3 PRIPRAVLJENIH S SINTEZO IZ RAZTOPIN
Tanja Pečnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu opisujemo študij kristalizacije in razvoja mikrostrukture tankih plasti na osnovi trdne raztopine 0,85 K0.5Na0.5NbO3 – 0,15 SrTiO3 (KNN-STO), pripravljenih s sintezo iz raztopin, na platiniziranih silicijevih podlagah. Raztopino KNN-STO smo pripravili iz kalijevega acetata KO2C2H3, natrijevega acetata NaO2C2H3, niobijevega etoksida Nb(OEt)5, titanovega propoksida Ti(OC2H4CH3)4 in stroncijevega nitrata Sr(NO3)2. Kot topilo smo uporabili 2-metoksietanol CH3OCH2CH2OH. Plasti smo segrevali po dvostopenjskem in štiristopenjskem postopku segrevanja, kar pomeni, da smo jih po stopnji pirolize segrevali do končne temperature po vsakem drugem, oziroma po vsakem nanosu raztopine s koncentracijo cM = 0,4 M na podlago. Plasti, pripravljene iz raztopin različnih koncentracij (0,1 M, 0,2 M, 0,4 M), smo segrevali do končne temperature po vsakem nanosu raztopine na podlago. Rentgenski difraktogrami plasti kažejo, da vse plasti, ki smo jih segrevali po opisanih postopkih do temperatur med 500 °C in 700 °C, kristalizirajo v perovskitni fazi s psevdo-kubično osnovno celico brez izrazite kristalografske usmerjenosti. Mikrostruktura plasti je odvisna od pogojev priprave. Plasti, pripravljene iz raztopine KNN-STO s koncentracijo 0,4 M z dvostopenjskim segrevanjem, imajo enakomerno mikrostrukturo z enakoosnimi zrni, velikimi ~20 nm, medtem ko je mikrostruktura plasti, pripravljenih s štiristopenjskim segrevanjem, heterogena z zrni velikosti od ~20 nm do ~100 nm. Mikrostruktura plasti, ki smo jih pripravili iz raztopin KNN-STO z različnimi koncentracijami in segrevali po vsakem nanosu, je heterogena, z zrni velikosti od ~50 nm do ~150 nm. Pogoji priprave tankih plasti KNN-STO vplivajo tudi na njihove dielektrične lastnosti. Plasti, pripravljene z dvostopenjskim segrevanjem, imajo večjo vrednost dielektrične konstante kot plasti, pripravljene s štiristopenjskim segrevanjem. Vrednost dielektričnosti se povečuje z naraščajočo temperaturo in časom segrevanja. Plast KNN-STO, pripravljena z dvostopenjskim segrevanjem pri temperaturi T=700 °C in času t=15 min ima največjo dielektričnost in nizke dielektrične izgube, in sicer 700 in 0,04 pri sobni temperaturi in pri frekvenci 100 kHz. Izmerili smo temperaturno in frekvenčno odvisnost dielektričnosti in dielektričnih izgub omenjenega vzorca in ugotovili, da kaže značilen relaksorski odziv, podobno kot volumenska keramika z enako kemijsko sestavo.
Ključne besede: Tanke plasti, K0.5Na0.5NbO3 – SrTiO3, sinteza iz raztopin, mikrostruktura, kristalizacija, dielektričnost.
Objavljeno: 23.07.2012; Ogledov: 1505; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

9.
Spoznavanje nekaterih pojmov (procesov) preko naravoslovnih poskusov v vrtcu
Darija Petek, 2010, strokovni članek

Opis: Osnovni namen raziskave je bil, postaviti naravoslovni poskus kot izhodišče, ki pomaga otroku lastno zamisel potrditi in nadgraditi ali jo spremeniti in razumeti. Otroci so pred in med poskusi ter po njih iskali možne odgovore na zastavljena vprašanja, razmišljali in se ukvarjali z rešitvijo problema. Tako smo pridobili njihove prvotne zamisli, ki so se z izvajanjem poskusa potrdile ali pa so jih otroci morali spremeniti zaradi ugotovitev, ki jih je dal poskus. Z lastno aktivnostjo so zmogli naivno razlago spremeniti in jo tudi razumeti.
Ključne besede: naravoslovni poskus, zgodnje poučevanje naravoslovja, topnost, izhlapevanje, kristalizacija, konzervacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 632; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (106,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
KRISTALIZACIJA NATRIJEVEGA ACETATA TRIHIDRATA
Dejan Menoni, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje različne načine vodenja procesa kristalizacije natrijevega acetata trihidrata v mešalnem kristalizatorju v podjetju Tanin Sevnica, d. d.. Z različnimi načini vodenja procesa smo morali doseči določen čas kristalizacije enega kristalizatorja (48 ur), kar nam je omogočilo predelati (skristalizirati) vso vhodno surovino. Hkrati smo ob krajšanju časa kristalizacije spremljali izplen kristalizacije. Pri doseganju cilja smo si pomagali z računalniškim sistemom za vodenje in nadzor procesov (SCADA, WIN CC ­ Siemens). Rezultati kažejo, da nam je uspelo doseči želeni cilj, čas kristalizacije skrajšati na 48 ur, vendar smo pri tem izgubili del proizvedenega produkta. Iz rezultatov je razvidno, da vsako krajšanje časa kristalizacije pomeni izgubo produkta. Tako pri vsakem kristalizatorju izgubimo 9,6 % produkta, kar pomeni 425 kg manj produkta iz enega kristalizatorja kot pred krajšanjem časa kristalizacije. To se dogaja zaradi krajšanja posameznih faz kristalizacije (nastajanja kristalov in rasti kristalov). Iz rezultatov izhaja, da se z optimizacijo sicer da skrajšati čas kristalizacije enega kristalizatorja, ne da pa se zadržati enake količine pridobljenega produkta, kar pomeni, da vsaka faza v procesu kristalizacije zahteva določen čas, ki ga s krajšanjem izgubimo.
Ključne besede: kristalizacija, kristalizator, kristal, natrijev acetat trihidrat, kristalno jedro, rast kristalov
Objavljeno: 15.07.2016; Ogledov: 690; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici