Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Naša družba se z leti razvija, zato sčasoma ustvarja nove valute, med njimi so najnovejše kriptovalute. Nekateri so se z njimi že dobro spoznali in z njimi že upravljajo, drugi pa se z njimi komaj spoznavajo. Če imamo opravka s kriptovalutami moramo, biti pozorni tudi na njihovo obdavčitev. V delu diplomskega projekta je bila glavna tema opredelitev kriptovalut in njihova obdavčitev. Prav tako je bil tudi to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na štiri države, in sicer na Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Švico. Namen naloge je bil spoznati vsako državo posebej, kako obravnava kriptovalute z davčnega vidika ter jih nato v tabelah med seboj primerjati. Najprej smo zbrali in analizirali podatke, ter jih razvrstili po državah. Nato pa smo jih pretvorili v celoto po posameznih državah. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu opredelimo in predstavimo delovanje kriptovalut in njihovo obdavčitev, v drugem delu pa analiziramo primerjavo obdavčitve kriptovalut v izbranih državah. Pri analizi smo se omejili na štiri države. Ugotovili smo, da ima vsaka od obravnavanih držav drugače zavedene kriptovalute, prav tako se razlikuje tudi njihova stopnja obdavčitve. Slovenija ima kriptovalute obravnavane kot virtualne valute, Avstrija in Nemčija pa kot neopredmeteno sredstvo. V Švici ima vsak kanton drugače obravnavane kriptovalute: kot plačilno sredstvo ali kapitalske naložbe, večinoma pa so kriptovalute predmet davka od premoženja. V Sloveniji in Švici transakcije s kriptovalutami niso obdavčene, so pa predmet dohodnine. V Avstriji in Nemčiji pa so transakcije, ki jih lastnik opravi v enem letu, obdavčene. Razen, če jih ima v lasti več kot eno leto. Takrat se imetnik izogne obdavčitvi. Obdavčitvi se izogne tudi takrat, kadar znesek v Avstriji ne presega 440 € in v Nemčiji 600 €.V raziskavi smo preučili le en del področja kriptovalut, saj je tema zelo obsežna. Predstavljene so tudi možnosti za nadaljnje raziskovanje na temo kriptovalut.
Ključne besede: kriptovaluta, obdavčitev, primerjava, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 20.10.2020; Ogledov: 1548; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: V zadnjem obdobju se zanimanje za kriptovalute zelo povečuje in te tako postajajo vse pogostejša tema debat, zlasti v finančnem svetu. Kriptovalute predstavljajo stičišče med tehnologijo in financami, saj imamo na eni strani novo revolucionarno tehnologijo blockchain, ki je glavni fundamentalni element delovanja kriptovalut in na drugi strani nek nov razred sredstev, ki pa odpira naložbene priložnosti. V magistrski nalogi je osredotočenost usmerjena predvsem na predstavitev naložbenega vidika kriptovalut. V prvem delu naloge opredelimo kriptovalute, njihov začetek in razvoj. Okvirno predstavimo tehnologijo blockchain in tri vodilne, največje kriptovalute bitcoin (BTC), ethereum (ETH) in ripple (XRP). Izpostavimo tudi prednosti in slabosti kriptovalut. Sledi prehod na naložbeni vidik. Trg kriptovalut je zelo dinamičen, volatilen in špekulativne narave. Razlogov, zakaj se posamezniki odločajo investirati v kriptovalute je več in ti segajo vse od špekulacij pa do dolgoročnih naložb, možnosti diverzifikacije portfelja, evforije. Infrastruktura, ki omogoča dostop oz. nakup kriptovalut ter trgovanje z njimi se še razvija in obstaja vedno več načinov, kje jih lahko posameznik kupi ali z njimi trguje. Glavni in najpogostejši način dostopa predstavljajo kriptoborze, obstajajo tudi razni kripto bankomati, trgovanje pa je omogočeno tudi z nekaterimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so standardizirane terminsko pogodbe, CFD pogodbe ali pa se z njimi trguje na OTC trgu (trg prek okenc). Vsak od teh načinov ima določene prednosti in slabosti in te so izpostavljene skupaj s tem, na kaj morajo biti posamezniki previdni, ko uporabljajo te načine dostopa. Pomemben je tudi način hrambe kriptovalut in poznamo več vrst denarnic, njihova izbira je odvisna predvsem od lastnih preferenc posameznika, saj imajo te različne prednosti in slabosti, ki so v nalogi predstavljene. V nadaljevanju je izpostavljena vloga institucionalnih investitorjev in "hedge" skladov. Trenutno imajo večjo vlogo predvsem manjši "hedge" skladi. Sledi prikaz gibanja cene treh vodilnih kriptovalut, kjer smo izpostavili večja nihanja, opredeljeni pa so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na gibanje cene. Med temi so ponudba in povpraševanje, novice, FOMO in FUD, širše družbeno sprejemanje ter tehnološki napredek. V drugem, empiričnem delu naloge pa kvantitativno z uporabo znanih metod VaR (value at risk) in ES (expected shortfall) ocenimo tveganost naložb v izbrane kriptovalute in jih primerjamo z izbranimi tradicionalnimi finančnimi instrumenti. Prikazati smo želeli, za kako tvegane naložbe dejansko gre, ko govorimo o kriptovalutah v primerjavi s tradicionalnimi finančnimi instrumenti. Vse izbrane instrumente smo na podlagi izračunanih vrednosti v tabeli razvrstili po tveganosti. Rezultati so pokazali, da med skupinama prihaja do očitnih razlik, saj so izbrane kriptovalute na podlagi izračunanih vrednosti VaR in ES bistveno bolj tvegane od ostalih izbranih instrumentov. Skladno s tem smo tudi za namen preverjanja hipotez dokazali, da med skupinama obstajajo statistično značilne razlike.
Ključne besede: kriptovaluta, blockchain, bitcoin, ethereum, ripple, naložba, kriptoborza, ocena tveganosti, VaR (Value-at-Risk), ES (Expected Shortfall)
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1595; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: V diplomskem delu primerjamo štiri šifrirne algoritme, ki jih uporabljajo kriptovalute. Na začetku na kratko predstavimo zgodovino uporabe šifriranja in kako se je razvijalo, ter načine šifriranja v informacijski tehnologiji. Nato predstavimo delovanje tehnologije veriženja blokov. Sledi predstavitev štirih šifrirnih algoritmov, kjer vsakega predstavimo in opišemo delovanje. Na koncu diplomskega dela analiziramo več pogledov tega, kaj smo izvedeli, preizkusimo delovanje v praksi in to prikažemo.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, šifriranje, zgoščevalna funkcija, kriptovaluta
Objavljeno v DKUM: 05.03.2019; Ogledov: 2027; Prenosov: 208
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Kriptovalute se pospešeno uveljavljajo kot moderno plačilno sredstvo. Kovance kriptovalut pridobivamo z računskim postopkom, imenovanim rudarjenje, ki je matematični kriptografski princip računanja ustreznih zgoščenih vrednosti s poskušanjem. S hitrejšim in učinkovitejšim rudarjenjem kriptovalut pridobimo več kovancev oz. zaslužimo več. V magistrski nalogi obravnavamo teoretične in praktične pohitritve ter učinkovitosti splošno razširjenih optimizacijskih tehnologij (SSE2, AVX2, CUDA, OpenCL) pri rudarjenju kriptovalut. Podrobneje analiziramo prednosti in slabosti vsake tehnologije in smotrnost njene uporabe. Izmerimo in analiziramo hitrosti, porabo električne energije in dobičkonosnost izbranih tehnologij na hipotetičnem primeru kriptovalute, ki uporablja algoritem Shabal512. Rezultati študije potrdijo, da so pri paralelnem računanju algoritma Shabal512 optimizacijske tehnologije na grafičnih karticah bistveno bolj učinkovite od optimizacijskih tehnologij centralne procesne enote.
Ključne besede: zgoščena vrednost, hitrostna optimizacija, Shabal, CUDA, OpenCL, AVX2, SSE2, kriptovaluta, Bitcoin
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 2555; Prenosov: 656
Celotno besedilo (1,08 MB)