SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekaj viktimoloških pogledov na žrtve nasilja : diplomsko delo
Jaka Antolič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: kazensko pravo, viktimologija, žrtve, kriminologija, diplomska dela
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 3057; Prenosov: 538
.pdf Polno besedilo (341,49 KB)

2.
KRIMINOLOŠKE POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB
Sanja Alaber, 2009, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe predstavljajo najbolj pereč problem današnjega časa, hkrati pa se smatrajo za največji izziv človeštva. Osrednji cilj diplomske naloge je prikaz razsežnosti problematike podnebnih sprememb, predvsem pa njihov vpliv na naše družbeno življenje. Podnebne spremembe so pomemben pokazatelj nove varnostne dileme, saj bomo ogroženi tako na nacionalni, kakor tudi na mednarodni ravni. Povsem nov vidik proučevanja podnebja in njegovih sprememb je vidik kriminologije, ki poskuša obrazložiti razmerje med spremenjenimi naravnimi procesi v okolju in gibanjem kriminalitete. S tem namenom so tudi v osrednjem poglavju (z naslovom Kriminološke posledice podnebnih sprememb) predstavljene dve skupine študij. Prve pojasnjujejo vpliv povišanih temperatur na agresivno vedenje ljudi ter s tem posledično na kriminaliteto, in sicer predvsem na nasilna kazniva dejanja. Druga skupina študij pa prikazuje razmerje med izpostavljenostjo toksinom v okolju in stopnji kriminalitete. Za nadaljnje proučevanje vpliva naravnih procesov na kriminaliteto je pomemben nastanek zelene kriminologije, ki se ukvarja z ekološkimi kaznivimi dejanji in nastalo ekološko škodo, pri tem pa upošteva predvsem dejavnik družbene neenakosti, spola in rasnega razlikovanja. Diplomska naloga se dotika tudi problematike odgovornosti za porušeno ekološko ravnovesje in predstavlja nekatera pravna vprašanja in dileme, s katerimi bomo zaradi obsežnosti problematike podnebnih sprememb soočeni v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: podnebne spremembe, kriminaliteta, vpliv temperature in toksinov, pravne dileme, odgovornost, zelena kriminologija, ekologija
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1716; Prenosov: 198
.pdf Polno besedilo (1,54 MB)

3.
Utemeljitelja kriminologije v Sloveniji : diplomsko delo
Rebeka Lesjak, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: kriminologija, razvoj, mladoletniško prestopništvo, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2009; Ogledov: 1609; Prenosov: 213
.pdf Polno besedilo (372,94 KB)

4.
NAJPOMEMBNEJŠE SOCIOLOŠKE TEORIJE IN NJIHOV PRISPEVEK H KRIMINOLOGIJI
Manja Saletinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala podrobneje predstaviti najpomembnejše sociološke teorije, ki so se ukvarjale z vzročnostjo kriminalitete in ki so imele pomemben vpliv na razvoj kriminološke znanosti. Sociološke teorije, sicer vsaka z drugačnim metodološkim pristopom k preučevanju kriminalitete, kot vzroke oziroma dejavnike kriminalitete naštevajo predvsem dejavnike, ki izvirajo iz družbe kot skupine posameznikov in ne iz posameznika samega, in sicer so to: slaba izobrazba, revščina, razbite družine, delikventni vrstniki, slabo starševstvo, družinske težave, neustrezno bivanje in neustrezna socializacija ter kriminogeno družbeno okolje, ki na nek način prisilijo posameznika v kriminalno udejstvovanje, saj posameznik po socioloških teorijah sam nima moči, da bi preprečil oziroma odvrnil delovanje teh dejavnikov, kajti ti dejavniki so zunaj posameznika in so del družbenega okolja. Kljub temu, da sociološke teorije ne pokrivajo celotnega spektra kriminologije, ampak zgolj eno od ključnih vprašanj, in sicer, kaj povzroča kriminaliteto oziroma odklonskost, na kar ne moremo podati definitivnih odgovorov, pa lahko trdimo, da so sociološke teorije o vzrokih kriminalitete imele oziroma še vedno imajo močan vpliv tako na razvoj kriminologije kot tudi na razlago kriminalitete, predvsem z vidika vpliva družbenih dejavnikov na posameznika in na njegovo delovanje in vedenje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Sociološke teorije, kriminologija, kriminaliteta, družba in družbene skupine, družbeni dejavniki, konflikt, socializacija, subkultura, anomija, etiketa (stigma).
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2460; Prenosov: 911
.pdf Polno besedilo (544,20 KB)

5.
6.
7.
8.
KRIMINOLOŠKI VIDIKI VOJNIH HUDODELSTEV IN HUDODELSTEV ZOPER ČLOVEČNOST
Ljubomir Eraković, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava kriminološke vidike odklonskega obnašanja, ki ga mednarodno pravo uvršča med vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Oboje vključuje kazniva dejanja kot so umor, mučenje, posilstvo in množično pobijanje ali pokole, ki so storjeni v kontekstu vojne in oboroženih spopadov. Za vojskovanje so vedno bile značilne zakonske ali konvencionalne meje, ki ločujejo bojevanje od kriminala. Vojna od posameznikov zahteva obnašanje, ki je v nasprotju z njihovimi lastnimi interesi oz. tveganje življenj za domovino ali njene cilje. Zaradi tega zahteva nekakšno legitimacijsko ideologijo. Vojni zločini so proizvod interakcije med individualno in organizacijsko odklonskostjo. Motivi voditeljev, ki ukazujejo ali dovoljujejo zločine so lahko precej različni od motivov neposrednih izvrševalcev, ki so pogosto tako emocionalni kot instrumentalni. Tako kot druge oblike organizirane kriminalitete, vojni zločini zahtevajo analizo na treh ravneh: strukturni ali družbeni, institucionalni in individualni. V tem oziru to lahko pomeni naslednje: upoštevanje konvencionalnih pravil se ne spodbuja, vojaški poveljniki sprejemajo kriminalno početje kot dejavnik strategije in posamezni bojevniki imajo motive za kršitev norm, ki pretehtajo razloge za njihovo upoštevanje. Poleg tradicionalnih vidikov, visoko tehnološka oborožitev v moderni družbi omogoča nove oblike odklonskosti v kontekstu vojne: ločevanje odločitve in dejanja ter pobijanje z razdalje z minimalnim tveganjem. Takšno depersonalizirano nasilje lahko povzroči uničevanje življenj in premoženja civilistov ogromnih razmer, ki se običajno zagovarja kot neizogibna sila, vojaška nujnost ali postranska škoda ter kot podobni evfemizmi. Množične poboje najdemo v večini vojn, od starodavnih do modernih, in ne samo kot ekscese ampak kot njihovo sestavno dimenzijo. Vendar se takšna oblika destrukcije včasih spremeni v blaznost. Izvajalci množičnih pobojev določajo le-tem specifične politične in strateške cilje. Ti cilji se lahko spremenijo s potekom akcije, mednarodnega konteksta, reakcije žrtev ali drugih spremenljivk. Razlikujemo dva osnovna tipa ciljev povezanih s procesom delnega ali celo popolnega uničenja neke skupnosti: podjarmljenje ali izkoreninjenje. Navadni ljudje, ki samo opravljajo svoje delo, brez posebne osebne sovražnosti, lahko postanejo posredniki v zastrašujoče destruktivnem procesu množičnega pobijanja. Storilci uporabljajo različne tehnike nevtralizacije in racionalizacije kot izgovor za kršitev moralnih norm in izključitev žrtev iz moralnih ozirov. Skupinski konformistični pritiski na posameznika ta proces dodatno okrepijo. Toda običajne razlage, kot so poslušnost avtoriteti in skupinski konformistični pritiski, ne upoštevajo dejavnika neutemeljene krutosti oziroma vneme, ki presega službeno dolžnost, ki jo izkazujejo številni udeleženci grozodejstev in množičnih pobojev. Vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost lahko opazujemo kot smrtonosno medsebojno delovanje racionalne politične odločitve ter iracionalnih ali emocionalnih procesov, ki jih takšna odločitev lahko sproži.
Ključne besede: kriminologija, vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, kriminaliteta države, vojaška kriminaliteta
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 1490; Prenosov: 237
.pdf Polno besedilo (493,18 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici