| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021
2021, zbornik

Opis: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 17
URL Povezava na datoteko

2.
Arabska pomlad skozi pogled primerjalne kriminologije
Rade Trivunčević, 2020, magistrsko delo

Opis: Politični prevrati, revolucije, gibanja, protesti in nemiri so del svetovne zgodovine. Nezadovoljstvo naroda s svojim statusom in vodilno elito je le del številnih kompleksnih faktorjev vpliva na protestno delovanje. Zanimivost se pojavi pri analizi takšnih ali podobnih situacij, ki raziskujejo vzroke in posledice na »oškodovano« družbo, političen sistem in okolje. Pri vsakem protisistemskem delovanju, v kolikor je tu govor le o protestih ali celo čem bolj intenzivnem, pride do delinkventnega, celo protizakonitega ravnanja. Nemalokrat določene družbene skupine izkoristijo trenutno stanje v državi za preusmeritev svojih frustracij in težav v nasilna dejanja, ki kalijo družbeni red in mir. Takšni in podobni nemiri so zato venomer tarča znanstvenih analiz, v katerih se združujejo znanja in metode različnih ved, kot so kriminologija, sociologija, psihologija itd. Te raziskave so močno pripomogle k boljšemu razumevanju družbenoekonomskega življenja, delovanja in razvoja, pri čemer pa še vedno ostajajo odprta določena ključna problemska vprašanja. Strokovna javnost tako na primer še vedno ni enotna v tem, kaj je ključni vzrok za prehod iz protestnega v revolucionarno delovanje s poudarkom na nasilju, oboroženih konfliktih in neupoštevanju ključnih človekovih pravic, svoboščin in zakonov, k čemur naj bi stremeli nemalokrat kar obe, sicer nasprotni si strani. Razkol v strokovni literaturi je opazen predvsem pri opisu vpliva zunanjih dejavnikov pri sicer »lokalnih« nemirih. V sodobni globalni družbi, v kateri je pretok informacij, sredstev in dobrin neizmerno hiter, se posledice težav v lokalnem okolju kaj kmalu pokažejo tudi na regionalnem območju ali celo širše. Hitro spreminjajoči se svet vsiljuje nekoliko drugačne vrednote in pravila ter zavira nekatere tradicionalne norme, kar nemalokrat privede do konflikta interesov v določenih družbah in državah. Kljub hitrim spremembam na določenih področjih človekovega življenja pa so nekateri ključni interesi in potrebe ostali enaki. Potrebe po prevladi, moči in kapitalu so ostale enake, le metode za dosego teh ciljev so se s časom spremenile in so laičnemu očesu bolj prikrite.
Ključne besede: politična gibanja, notranji nemiri, revolucije, Bližnji Vzhod, arabska pomlad, primerjalna kriminologija, medkulturne študije, magistrska dela
Objavljeno: 15.10.2020; Ogledov: 269; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (534,25 KB)

3.
Ruralna kriminologija
Blaž Sever, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi nas je predvsem zanimalo vprašanje, kakšne so podobnosti in razlike med kriminologijo v ruralnih in urbanih okoljih. Najprej smo definirali pojme, povezane s kriminologijo in kriminaliteto, ter ugotavljali, kakšne so povezave med kriminaliteto na podeželju in v mestih. Zanimale so nas oblike nasilja, ki se dogajajo na teh območjih, zakaj do njih prihaja in predvsem, kakšna je varnost. Nato smo prikazali, kako se s problemi kriminalitete ukvarjajo na različnih koncih sveta ter dodali primere izvedenih kriminoloških raziskav na obravnavanih območjih. Kasneje nas je zanimal nadzor in vloga varnostnih institucij pri preprečevanju kriminalitete, posebej še policijska dejavnost in kako je poskrbljeno za varnost ljudi in premoženja.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminologija, ruralno okolje, kriminaliteta, varnostni ukrepi
Objavljeno: 08.07.2020; Ogledov: 373; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (596,98 KB)

4.
Feministična kriminologija in kriminaliteta
Lina Muhvič, 2020, diplomsko delo

Opis: Kriminologijo so večinoma raziskovali moški, ki so se osredotočali na preučevanje moške kriminalitete, zato je ženska kriminaliteta dolgo ostala prezrta in spregledana. Sprva so kriminaliteto dojemali kot tipično moško vedenje, saj so ženske že od nekdaj veljale za bolj ubogljive, podrejene in posledično tudi manj nevarne. Težko si je predstavljati žensko kot storilko. Pri kaznivih dejanjih žensk gre bolj za ekonomske delikte. Razlogi za kriminaliteto se med spoloma razlikujejo. Ženske zagrešijo kaznivo dejanje predvsem iz razlogov preživetja. Rojene kriminalke so izjemno redke med ženskami prestopnicami. Možnosti kriminalnega vedenja lahko povečuje alkoholizem, travma iz otroštva, posledično tudi depresija, ki lahko vodi v uporabo drog. Ženske so bile skozi čas obravnavane kot manj pomemben subjekt pri raziskovanju kriminalitete. To se izraža tudi v pomanjkanju literature o problematiki kriminalitete žensk. Pomembni premiki na tem področju so se začeli z drugim valom feminizma. Začele so se pojavljati znanstvenice, ki so ostro kritizirale klasično kriminologijo in opozarjale na problem pomanjkanja raziskav glede ženske kriminalitete. Diplomsko delo bo predstavljalo sam pojem feminizma in njegovo vlogo na področju feministične kriminologije in kriminalitete. Predstavljen bo razvoj in prispevek feministične kriminologije na področju ženske kriminalitete. Pojasnjen bo tudi vidik tradicionalnega kriminološkega pogleda na žensko kriminaliteto, prav tako njegova kritika. Analiziran bo tudi profil ženske obsojenke ter aktualne statistične razmere na področju kriminalitete žensk v Sloveniji.
Ključne besede: diplomske naloge, feminizem, feministična kriminologija, ženska kriminaliteta
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 423; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1012,06 KB)

5.
21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 492; Prenosov: 91
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Psihološka manipulacija s tehniko hladnega branja
Diana Mandić, 2020, diplomsko delo

Opis: Zdi se, da ljudi še posebej privlačijo pojavi, ki jih ne morejo razložiti. Široko področje psihologije vsebuje uveljavljene discipline, nanjo pa se sklicujejo tudi veje, ki so po naravi ezoterične, nejasne. Videti je, da jim stroka zaradi tega ni naklonjena. Popularna psihologija je eden takšnih konceptov, ki domnevno temelji na psihologiji, med njenimi postopki oziroma metodami pa najdemo hladno branje. Uporabljajo ga nedokazani vedeževalci, mediji, jasnovidci. Stranke obravnavajo tako, da pri njih dosežejo učinek, kot da jih poznajo od nekdaj, da vedo vse o njih. To izpeljejo s pomočjo Barnumovih trditev, ki jih pojasnjuje Barnumov učinek. Poleg njih se zanašajo na opazovanje (toplo branje) in morebitno predhodno raziskovanje stranke in njenega življenja (vroče branje). Mojstri so tudi spretni retoriki. Metode, ki jih uporabljajo med branjem, so prefinjene in se med seboj prepletajo. Nekateri avtorji so za boljše razumevanje področja predstavili tudi razširjeni model strategij hladnega branja. Cilj mojstra hladnega branja je, da med postopkom, ki lahko poteka v tišini (tudi na daljavo) ali besedno, od stranke neopazno pridobi čim več informacij. Te nato preoblikuje in predstavi kot ugotovitev ali napoved. Zanaša se na predpostavko, da se ljudje v določenih časovnih obdobjih življenja soočajo s težavami iste vrste, in podobne domneve. Ker je hladno branje lahko tudi uspešno, nas je zanimalo, zakaj in kdaj. Nekateri avtorji navajajo, da se ponuja kot alternativa terapevtski obravnavi. Vprašali smo se, ali ga lahko uporabimo v kriminologiji. Kot navajajo nekateri viri, naklonjeni hladnemu branju, so podobne metode že v uporabi pri uslužbencih policije, ko zaslišujejo osumljence ali izdelujejo profil storilca kaznivega dejanja. Kritični avtorji pa ponujajo empirične dokaze, da hladno branje s svojim delovanjem bistveno ne pripomore k reševanju težjih zločinov.
Ključne besede: diplomske naloge, hladno branje, parapsihologija, tehnika hladnega branja, Stock Spiel, Barnumove trditve, Forerjev učinek, kriminologija
Objavljeno: 21.04.2020; Ogledov: 507; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (624,99 KB)

7.
Situacijsko preprečevanje kriminalitete v rudarstvu
Mija Kos, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti problematiko ureditve odlagališč rudarskih odpadkov z vidika ekološke kriminologije, opisati kriminološke teorije, ki se ukvarjajo z vzroki kriminalitete in podrobneje predstaviti Clarkove tehnike situacijskega preprečevanja kriminalitete. Cilj je preučiti oblike kriminalitete, ki so se pojavile kot posledica neurejenega rudarskega sektorja in predstaviti splošne smernice za ureditev odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji. Metode: Prispevek temelji na pregledu in analizi obstoječe literature s področja rudarstva, odlagališč rudarskih odpadkov, ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in varstva okolja. Ugotovitve: V slovenskem in tujem prostoru nismo uspeli najti študije, ki bi obravnavala vse tri elemente hkrati (rudarske odpadke, odlagališče rudarskih odpadkov in ekološko kriminaliteto). V Sloveniji je večina študij osredotočenih na škodljive vplive rudarjenja na okolje, ureditev divjih odlagališč (ne rudarski odpadki), popise rudnikov in količine odloženih rudarskih odpadkov. Iz pregleda literature je razvidno, da je rudarski sektor v Sloveniji zapostavljen, kar omogoča pojav različnih oblik kriminalitete in ravno zato je ureditev sektorja zelo pomembna. Pomembno je odkriti vzroke posamezne obravnavane oblike kriminalitete, predlagati ukrepe za zmanjšanje oz. preprečevanje priložnosti za storitev kaznivega dejanja in oblikovati splošne smernice, ki bodo veljale za vsa enako kategorizirana odlagališča. Praktična uporabnost: V prispevku so podrobno predstavljene kriminološke teorije, ki razlagajo pojav kriminalnega vedenja pri posamezniku. Slednje je pomembno pri prepoznavanju oblik kriminalitete, ki se pojavljajo v rudarskem sektorju. Posledično lahko na teh ugotovitvah oblikujemo situacijsko preventivne ukrepe, ki bodo ob ustreznem izvajanju pripomogli k zmanjšanju priložnosti, ki vodijo v kriminalno dejanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Problematika ureditve odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji z vidika ekološke kriminologije še ni bila obravnavana, zato ta študija predstavlja osnovo za prvo tovrstno raziskavo na slovenskih tleh.
Ključne besede: rudarstvo, rudarski odpadki, odlagališča, ekološka kriminologija, situacijsko preprečevanje kriminalitete
Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 318; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Zbornik povzetkov
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Spreminjajoče se politično-varnostno okolje prinaša vedno nove izzive zagotavljanju varnosti sodobne družbe, kar odražajo tudi prispevki 20. konference Dnevi varstvoslovja, ki prinašajo strokovni in znanstve-ni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki prispevkov štirinajstih tematskih sekcij o problematiki ponarejenih zdra-vil, policijski dejavnosti v ruralnem okolju, pluralizaciji policijske dejavnosti, različnih oblikah nasilja in njegovih posledicah za žrtve, kaznivih dejanjih, preprečevanju in prepoznavanju radikalizacije, temeljnih pravicah v policijskih postopkih, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kriminalistični in varstvo-slovni terminologiji, vprašanjih in izzivih na področju kriminalistike in kriminologije, policijskem mana-gementu ter etiki in integriteti v policiji, informacijski varnosti, varnosti socialnih omrežij, detektivski dejavnosti, izvajanju kazenskih sankcij in alternativnih kaznih, sodobnih tehnologijah pri zagotavljanju varnosti, varstvu osebnih podatkov in drugih aktualnih varnostnih izzivih sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 575; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Naraščanje nasilja na socialnih omrežjih - kriminološki vidik
Žiga Ramšak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje na socialnih omrežjih. Moderni čas namreč vpliva tudi na razvoj tehnologije, saj je pri mladostnikih odprl novo vejo nasilja, t.i. spletno nasilje. Aktivnost na socialnih omrežjih, kjer poteka komunikacija, daje ljudem občutek sprejetosti in tako pozitivno vpliva na zdravje posameznikov, po drugi strani pa splet omogoča anonimnost in občutek varnosti tistim, ki mislijo, da lahko brez posledic na spletu počnejo vse, kar se jim zahoče. Ugotovili smo, da obstaja več vrst spletnega nasilja: izmenjava fotografij z intimno vsebino (seksting), veselo pretepanje (happy slapping), žaljenje, zalezovanje, samoustrahovanje prevzem žrtvine identitete, objavljanje spremenjenih fotografij, žaljivih pesmi in krutih govoric. Storilci si preko spletnega nasilja ustvarjajo svoj položaj v družbi in tako izpadejo bolj priljubljeni med posamezniki. Problem pa ni le izvajanje spletnega nasilja, temveč tudi objavljanje nasilnih vsebin. Kriminalisti tukaj žal nimajo nobenih pooblastil, zato lahko največ storimo mi s prijavo neprimernih vsebin, ki bodo po pregledu ponudnika spletnega omrežja odstranjene. V tem delu smo obravnavali tudi » Facebook umor«, ki se je zgodil februarja lani. Izvedli smo anketo, kjer nas je zanimalo mnenje ljudi o nasilju na socialnih omrežjih, njegovem naraščanju in njihova soudeležba pri le tem. Rezultati kažejo, da ljudje poredko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih, sami jih praktično skoraj ne objavljajo, na splošno pa so mnenja, da nasilje na socialnih omrežjih narašča. Predlagamo, da se na področju nasilja na družabnih omrežjih uredi kazenska zakonodaja in tako bistveno olajša delo kriminalistov pri preprečevanju in zmanjševanju nasilja na družabnih omrežjih.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje, socialno omrežje, spletno nasilje, kriminologija
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 423; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (260,06 KB)

10.
Ekološka kriminaliteta skozi prizmo kriminoloških teorij
David Sluga, 2018, magistrsko delo

Opis: Kriminologija se je od začetkov v klasicizmu ter pozitivizmu razvila v vedo, ki uporablja, se povezuje in izhaja iz drugih ved ter se opira na spoznanja le-teh, da preuči pojav kriminalitete, nakar svoja spoznanja povezuje v teorije. Te so v magistrskem delu preučene in prenesene na področje ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta zajema vso kriminaliteto zoper okolje v vseh oblikah. Pojavnih oblik te vrste kriminalitete je zelo veliko, med seboj pa se lahko zelo razlikujejo. Zato je potrebno vsako obliko te kriminalitete vzeti kot svojo in ne le del celote, ki ima preprosto in celovito rešitev. Magistrsko delo nudi sistematičen vpogled v prenos spoznanj kriminologije na področje ekološke kriminalitete. Spremembe, ki so nujne za zaustavitev navala ekološkega kriminala in preprečitev nadaljnje škode naravi vključujejo povečanje pozornosti namenjene tej temi, tako na akademskem in profesionalnem področju kot tudi v vsakdanu, ureditev in uskladitev zakonodaje, ki ščiti naravo, povezovanje in sodelovanje vseh akterjev, ki so zadolženi za naravo, ter integracijo teh akterjev v misli ljudi. Kaznovanje ekološke kriminalitete je trenutno neučinkovito, saj so kazni smešno nizke, odkrivanje in pregon storilcev pa izjemno težak in zapleten. Potrebno je torej zaostriti kazni, preložiti breme restitucije na pleča povzročiteljev te škode in posvetiti več pozornosti iskanju novih, bolj učinkovitih načinov odkrivanja in preganjana storilcev ekološke kriminalitete. Ne nazadnje pa moramo ljudje sami spremeniti naš način življenja in družbeno ustrojenost, da bomo kot vrsta bolj prijazni naravi in bomo postali njeni varuhi, ne njeni uničevalci.
Ključne besede: magistrska dela, ekološka kriminaliteta, kriminologija, kriminološke teorije
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 613; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (990,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici