| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Friedrich Glausers Einfluss auf das Werk
Mateja Sagadin, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: švicarska književnost, kriminalni roman, Glauser, Friedrich, Dürrenmatt, Friedrich, naključje, Švica, kritika, diplomska dela
Objavljeno: 21.01.2009; Ogledov: 3556; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (638,33 KB)

2.
Posebna figura detektiva v kriminalnih romanih Friedricha Dürrenmatta
Mirjana Fuks, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je posvečeno švicarskemu pisatelju Friedrichu Dürrenmattu kot avtorju kriminalk in njegovim trem kriminalnim romanom Der Richter und sein Henker, Der Verdacht in Das Versprechen. Omenjena dela so bila opisana in analizirana z ozirom na elemente kriminalnega romana. Pri tem je bilo zanimanje usmerjeno na figuro detektiva. Friedrich Dürrenmatt je bil zelo inovativen pri svojem "kriminalnem" ustvarjanju, kar je zelo lepo vidno pri njegovih figurah detektivov. Cilj diplomskega dela je bil preučiti razlike in tudi skupne značilnosti med tipičnimi klasičnimi detektivi in Dürrenmattovimi detektivi. Primerjava je pokazala, da njegovi detektivi niso tipično klasični, saj njihovo ravnanje, njihova preiskava, njihov zunanji izgled in osebnost kot taka, ne sodijo v klasični vzorec. Kljub temu, da imajo Dürrenmattovi detektivi skupne značilnosti s klasičnimi detektivi (živijo sami, nimajo skoraj prijateljev in ne družine, so neosebni), pa so naključje, vprašljiva morala detektiva, težave pri preiskavi, neuspeh detektiva, telesni ali telesno-duševni propad detektiva, le nekatere značilnosti, ki ne ustrezajo tradiciji. Tako lahko na podlagi primerjave in analize sklepam, da je bila moja hipoteza, da se Dürrenmatt s svojimi romani odmika od tradicije, potrjena.
Ključne besede: kriminalni roman, Dürrenmattov kriminalni roman, klasični detektiv, Dürrenmattov detektiv, naključje, kritika družbe
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 1843; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (579,45 KB)

3.
KONSTRUKCIJA FIGUR DETEKTIVOV V ROMANIH DER RICHTER UND SEIN HENKER FRIDERICHA DÜRRENMATTA IN KURZER FRÜHLING JOSEPHA STRUTZA
Maja Bežan, 2010, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z dvema romanoma, in sicer z romanom Friedricha Dürrenmatta Der Richter und sein Henker in romanom Jožeta Strutza Kurzer Frühling — Kratka Pomlad (prvi slovenski dvojezični kriminalni roman). Konkretneje sem se posvetila dvema glavnima figurama, in sicer Bärlachu (Der Richter und sein Henker) in Petku (Kurzer Fühling). Cilj tega dela je bil, raziskati ti dve figuri in primerjati rezultate. Če se pogovarjamo o kriminalnem romanu, takoj pomislimo na figuro detektiva, komisarja ali inšpektorja. Pri delu Dürrenmatta lahko govorimo o komisarju, a ga ne moremo uvrščati v skupino klasičnih detektivov, kar se kaže tudi pri delu Jožeta Strutza. Pri romanu Kurzer Frühling ne moremo govoriti o komisarju, ki bi bil v središču romana, govorimo pa lahko o inšpektorju Mangartu, ki deluje iz ozadja. Primer raziskuje reporter Petek, katerega v navednicah imenujem "komisar". Prav to pa je bil izziv, s katerim sem se spoprijela v tem delu: dve glavni figuri z različnima poklicema, vendar z istim oz. podobnim primerom, ki ga rešujeta. Hotela sem dokazati, da ti dve figuri, čeprav sta karakterno tako različni in prihajata iz različnih časov, vseeno lahko primerjaš in najdeš podobnosti. Oba rešujeta primer z umorom, zaupata samo lastnemu razumu, sta stratega in imata sposobnost pretvarjanja. Kar se tiče načina življenja, čustev, ljubezni, sta Bärlach in Petek kot "črno in belo." Vidne razlike so tudi v drugih elemntih obeh romanov. Čeprav Dürrenmattovega romana ne moremo prištevati v kategorijo klasičnih romanov, ima vseeno več lastnosti le-teh, kot pa roman Jožeta Strutza, ki temelji na poetičnosti, občutkih in delno tudi ekonomiji.
Ključne besede: Friedrich Dürrenmatt, Jože Strutz, kriminalni roman, Kurzer Frühling, Der Richter und sein Henker, detektivske figure
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1707; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (594,00 KB)

4.
"Sedaj se je spet nekaj zgodilo." O specifični obliki kriminalnega romana Wolfa Haasa
Barbara Trpin, 2011, magistrsko delo

Opis: Kriminalni roman je pogosto del trivialne literature in pripoveduje zgodbo o zločinu. Njegovi začetki segajo v drugo polovico 19. stoletja. Pisatelja Edgar Allan Poe in Conan Arthur Doyle pa sta njegovo popularnost razširila po vsem svetu. Poznamo dva modela: angleški oz. whodunit? in ameriški oz. hard boiled school. »Sedaj se je spet nekaj zgodilo,« je najbolj znan stavek avstrijskega pisatelja Wolfa Haasa, ki je napisal zbirko kriminalnih romanov z detektivom Simonom Brennerjem. Njegov stil pisanja je nekaj posebnega in edinstvenega v svetu kriminalnega romana, vendar prav zaradi te posebnosti polarizira svoje občinstvo: nekateri ga ljubijo, drugi kritizirajo. V pričujočem magistrskem delu primerjamo Haasov model kriminalnega romana s tradicionalnim modelom. Ker je Haas povsem razdelil svoje bralce in literarne kritike, bomo predstavili tudi njihova mnenja. Zadnje poglavje je posvečeno primerjavi Haasa z dvema avstrijskima pisateljema, Helmutom Geklejem in Gerhardom Rothom, s čimer poskušamo dokazati posebnost Haasovih kriminalnih romanov, ki so na nemško govorečem območju postali ţe kultni.
Ključne besede: kriminalni roman, model kriminalnega romana, Wolf Haas, Helmut Gekle, Gerhard Roth
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1903; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
ŽANRSKI VZORCI V ROMANIH VLADIMIRJA P. ŠTEFANECA
Denis Škofič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Žanrski vzorci v romanih Vladimirja P. Štefaneca smo se ukvarjali z analizo žanrskih vzorcev v avtorjevih šestih romanih: Morje novih obal, Sprehajalec z nočnih ulic, Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat in 66, 3 m2. Pod pojmom literarni žanr smo razumeli, da ga sestavljajo dela, ki imajo določene skupne ali samo njim lastne značilnosti; žanrski vzorec pa kot trdno ogrodje ali shemo, ki določa nek specifičen žanr. Izhajali smo tudi iz opredelitve romana, ki pravi, da je njegova edina stalnica sinkretizem, pri čemer smo v našem delu vso pozornost posvečali žanrskemu sinkretizmu, ki znotraj enega romanesknega besedila prepleta in povezuje različne romaneskne žanre. Izhajali smo tudi iz dihotomne delitve književnosti, na elitno in trivialno, ter navezave na postmodernizem, ki je izenačil status visoke in trivialne literature, ter podmene, da je sodobni slovenski roman modificirani tradicionalni roman, ki se zgleduje po tradicionalnem romanu, njegov model pa modificirajo različne post/modernistične preobrazbe, najbolj pa žanrski sinkretizem. Raziskava je potrdila našo predpostavko, da Štefanec v svojih romanih znotraj vsakega posameznega romana združuje več različnih žanrskih vzorcev, in sicer: klasične detektivke, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive žrtve, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive storilca, kriminalnega romana, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastike in znanstvene fantastike, künstlerromana ali romana o umetniku, psihološkega romana, zgodovinskega romana, vojnega romana, filozofskega romana in družinskega romana. Potrdili smo tudi, da se avtor nekaterih žanrskih vzorcev drži dosledno, nekaterih pa ne. Edina predpostavka, ki smo jo ovrgli, pa je bila, da se avtor pri vseh romanih navezuje na žanr kriminalnega romana, saj se je izkazalo, da ta vzorec ni prisoten v romanu Republika jutranje rose.
Ključne besede: Vladimir P. Štefanec, žanr, žanrski vzorec, žanrski sinkretizem, visoka in trivialna literatura, postmodernizem, modificirani tradicionalni roman, klasična detektivka, kriminalka/zločinski roman iz perspektive žrtve, kriminalka/zločinski roman iz perspektive storilca, kriminalni roman, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastika, znanstvena fantastika, roman o umetniku, psihološki roman, zgodovinski roman, vojni roman, filozofski roman in družinski roman
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 550; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici