| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminalke Avgusta Demšarja
Urška Tivadar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Ključne besede: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 645; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
ŽANRSKI VZORCI V ROMANIH VLADIMIRJA P. ŠTEFANECA
Denis Škofič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Žanrski vzorci v romanih Vladimirja P. Štefaneca smo se ukvarjali z analizo žanrskih vzorcev v avtorjevih šestih romanih: Morje novih obal, Sprehajalec z nočnih ulic, Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat in 66, 3 m2. Pod pojmom literarni žanr smo razumeli, da ga sestavljajo dela, ki imajo določene skupne ali samo njim lastne značilnosti; žanrski vzorec pa kot trdno ogrodje ali shemo, ki določa nek specifičen žanr. Izhajali smo tudi iz opredelitve romana, ki pravi, da je njegova edina stalnica sinkretizem, pri čemer smo v našem delu vso pozornost posvečali žanrskemu sinkretizmu, ki znotraj enega romanesknega besedila prepleta in povezuje različne romaneskne žanre. Izhajali smo tudi iz dihotomne delitve književnosti, na elitno in trivialno, ter navezave na postmodernizem, ki je izenačil status visoke in trivialne literature, ter podmene, da je sodobni slovenski roman modificirani tradicionalni roman, ki se zgleduje po tradicionalnem romanu, njegov model pa modificirajo različne post/modernistične preobrazbe, najbolj pa žanrski sinkretizem. Raziskava je potrdila našo predpostavko, da Štefanec v svojih romanih znotraj vsakega posameznega romana združuje več različnih žanrskih vzorcev, in sicer: klasične detektivke, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive žrtve, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive storilca, kriminalnega romana, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastike in znanstvene fantastike, künstlerromana ali romana o umetniku, psihološkega romana, zgodovinskega romana, vojnega romana, filozofskega romana in družinskega romana. Potrdili smo tudi, da se avtor nekaterih žanrskih vzorcev drži dosledno, nekaterih pa ne. Edina predpostavka, ki smo jo ovrgli, pa je bila, da se avtor pri vseh romanih navezuje na žanr kriminalnega romana, saj se je izkazalo, da ta vzorec ni prisoten v romanu Republika jutranje rose.
Ključne besede: Vladimir P. Štefanec, žanr, žanrski vzorec, žanrski sinkretizem, visoka in trivialna literatura, postmodernizem, modificirani tradicionalni roman, klasična detektivka, kriminalka/zločinski roman iz perspektive žrtve, kriminalka/zločinski roman iz perspektive storilca, kriminalni roman, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastika, znanstvena fantastika, roman o umetniku, psihološki roman, zgodovinski roman, vojni roman, filozofski roman in družinski roman
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1211; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

3.
Elementi kriminalnega žanra v zbirkah nagrajenih avtorjev fabule
Tonja Kos, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Elementi kriminalnega žanra v zbirkah nagrajenih avtorjev fabule smo poudarili temeljno razliko med detektivko in kriminalko, podrobneje smo opisali razvoj slovenske kriminalke, prikazali smo bistvene razlike med klasično in trdo detektivsko zgodbo, s katerima se da dobro opisati slovensko kriminalko pred drugo svetovno vojno, podali smo temeljna pravila pisanja kriminalnega romana, ki jih je leta 1928 zapisal S. S. Van Dine (Žižek, Močnik 1982: 12‒17), ameriški pisec detektivskih romanov, opisali smo bistveno vsebinsko in strukturno določilo kriminalke – uganko ter podali značilnosti kriminalke v kratki prozi. Osrednji del diplomskega dela predstavlja sedem avtorjev, ki so prejeli nagrado fabula. Prejemniki nagrad so bili Nejc Gazvoda z zbirko kratke proze Vevericam nič ne uide (2004), Katarina Marinčič z zbirko kratke proze O treh (2005), Maruša Krese z zbirko kratke proze Vsi moji božiči (2006), Peter Rezman z zbirko kratke proze Skok iz kože (2008), Vesna Lemaić z zbirko kratke proze Popularne zgodbe (2008), Lado Kralj z zbirko kratke proze Kosec koso brusi (2010) ter Dušan Čater z zbirko kratke proze Džehenem (2010). Po predstavitvi avtorjev in nagrajene zbirke smo v naštetih zbirkah kratke proze podrobneje analizirali tiste kratke pripovedi, pri katerih smo po podrobnejši analizi ugotovili, da zajemajo elemente kriminalnega žanra; te kratke pripovedi so naslednje: Stanje ljubezni in zaupanja, Grobarček in Vevericam nič ne uide Nejca Gazvode, Redouté, slikar in Zlatko iz Litije Katarine Marinčič, Beli oblaček Petra Rezmana, Lovci na občutke, Tisočšeststoti razgovor za službo in Nedolžnost Vesne Lemaić, Država in revolucija Lada Kralja ter Geografija je zajebana stvar in Holliday in Cambodia Dušana Čatra. Iz analize smo izločili zbirko Maruše Krese Vsi moji božiči, čeprav je za svojo zbirko prejela nagrado fabula, vendar v njeni zbirki elementov kriminalnega žanra nismo zaznali. Podrobnejša analiza je pokazala, da so prvine kriminalke v izbranih pripovedih sicer uporabljene, vendar fragmentarno, kakor jih omogoča sama kratka forma pripovedi. Prav tako pa je v pripovedih opazen odmik od kriminalnega žanra, tako da ne moremo govoriti o pravi kriminalki, saj za kriminalko velja, da je toliko bolj mojstrska, kolikor bolj se ujema s pravili književnovrstne sheme, ki ji pripada.
Ključne besede: kriminalka, uganka, zločin, zločinec, kratka proza, fabula.
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 878; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (527,46 KB)

4.
Poetika izmikajoče se strukture
Miran Štuhec, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: Temeljno nasprotje, na katerem deluje celotna struktura kriminalističnega romana, je nasprotje med zločincem in detektivom. Prav to nasprotje pa je v Lainščkovem romanu Astralni niz kontaminiramo s tem, da zločinca enostavno ni in da tudi detektiv pričakovane vloge razkrivanja zločina ne opravlja. Roman je strukturiran po principu spiralastega zapleta, katerega posledica je odprtost: umori sicer so pojasnjeni, a en udarec astralnega ne izključuje drugega, tretjega itn. Tudi vse osebe so zato povezane v spiralasti tok ujetosti in usodne nemoči. Njihova vloga jih združuje na istem polu aktantske ravni in pomeni delovati kot medij-žrtev
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska proza, kriminalka, Feri Lainšček, Astralni niz, literarne študije, 20. st.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1352; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici