1. SODOBNI PROCESNI PRISTOPI K PREGONU BAGATELNE KRIMINALITETENina Slapar, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava aktualno problematiko pregona bagatelne kriminalitete, ki je danes najpogostejša oblika kriminalitete. Sodobni problemi kazenskega pregona se kažejo zlasti v številčnosti kaznivih dejanj, ki so manj nevarna za družbo, a zato (glede na nezahtevnost) toliko bolj zamudna za reševanje. Da bi situacijo spremenili, so bili tudi v slovenski kazenskopravni sistem uvedeni selekcijski mehanizmi, ki so bodisi materialnopravni bodisi procesnopravni.
Prvi del naloge predstavlja teoretično podlago raziskovane tematike, ugotavlja dejansko stanje ter nakaže možnosti za soočanje z drobnim kriminalom. Izpostavljeno je prepletanje dveh nasprotujočih si načel v našem kazenskopravnem sistemu, legalitetnega in oportunitetnega.
V drugem delu pa je bolj konkretno orisan postopek, ki sledi kazenski ovadbi in s tem vse možne variante reševanja bagatelne zadeve glede na specifičnost posameznega primera. Natančneje je predstavljen materialnopravni vidik obravnavanja manj nevarne kriminalitete, predvsem pa je zajet ves kompleks instrumentov in mehanizmov, s katerimi opravljajo državni tožilci selekcijo kazenskih zadev in tako ali drugače »odvračajo« kazenski pregon (poudarek je na odloženem pregonu in poravnavi) ter s tem na poseben način sankcionirajo bagatelna kazniva dejanja. Seveda je pri vsem tem dosledno upoštevana nedavno spremenjena slovenska zakonodaja.
Preko strokovnih kritik se v drugem delu naloge ugotavlja tudi nekatere pomanjkljivosti in slabosti sodobnih pristopov k pregonu drobne kriminalitete. Podana je statistika Vrhovnega državnega tožilstva in izpostavljeno je vprašanje človekovih pravic. Vse to pa le zato, da bi se na koncu pokazala jasna in objektivna slika o enem najbolj obsežnih problemov v današnjem kazenskem pravu — bagatelni kriminaliteti. Ključne besede: bagatelna kriminaliteta, kazensko procesno pravo, kazenski pregon, sodobni pristopi, izbirni mehanizmi Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 0
Celotno besedilo (368,99 KB) |
2. Ekološka kriminaliteta na podeželju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Trtnik, 2025, diplomsko delo Opis: Naraščajoča ozaveščenost o okoljskih vprašanjih je prinesla povečano zanimanje za ekološko kriminaliteto na podeželju, ki predstavlja pomemben izziv tako za varovanje naravnih virov kot tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ekološka kriminaliteta na podeželju obsega številne nezakonite dejavnosti, med katerimi so pogosti primeri nezakonitega lova, nezakonite sečnje gozdov, nezakonitega odstranjevanja odpadkov in onesnaževanja okolja. Takšne dejavnosti povzročajo resno škodo naravnim ekosistemom, ogrožajo vitalnost biodiverzitete ter negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali. Njene posledice so lahko uničujoče zaradi gozdnih požarov, izginjanja ogroženih vrst, onesnaženja voda in tal ter izgube rodovitne zemlje. Poleg tega ekološka kriminaliteta na podeželju pogosto povzroča socialne in ekonomske težave v lokalnih skupnostih, ki so odvisne od naravnih virov za preživetje in gospodarstvo. Ključne besede: ekološka kriminaliteta, ruralna kriminologija, ruralno okolje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,02 MB) |
3. Beloovratniška kriminaliteta - študija primera sanacije bank : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Novinec, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana sanacija bank. Sanacijo bank je povzročilo več dejavnikov, ki so bili posredno in neposredno povezani med seboj. Nekateri so pustili za seboj večjo, nekateri pa manjšo luknjo, ki so jo na koncu v večini sanirali isti ljudje – davkoplačevalci. Do danes ni povsem jasno, kje in kaj točno je šlo vse narobe, kdo vse je kriv in komu je bilo sojeno. V delu sta analizirani prve in druga slovenska bančna sanacija, vzporedno pa je opravljena primerjavo druge sanacije z grško bančno problematiko. Grška problematika služi le kot primerjava odnosa Evropske unije do države, ki je že v stečaju, in države, ki pravzaprav nikoli ni bila, niti ni potrebovala evropskih reševalnih metod. V diplomskem delu so razkriti poglobljeno razmišljanje in analiza aktualnega in preteklega finančnega stanja države ter vodenje pri ključnih bančno-finančnih vprašanjih. Do določenih jasnih zaključkov je težko priti, saj nekatere stvari še do danes niso pravno zaključene in je sprava v tem primeru težko določljiva. Kljub vsemu so določeni vzvodi pokazali ključne napake, ki so se dogajale, oziroma nepojasnjene odločitve, ki so pripeljale do kaotičnega finančnega bremena. Do pravega zaključka verjetno nikoli ne bomo prišli, kar zopet nakazuje prepletenost določenih sfer, bodisi zaradi finančnih bonitet ali pa kakšnih drugih zagotovil, ki profitirajo v korist določenega subjekta. Delo nakazuje dobro medijsko pokritost in obveščanje javnosti o dejanskem stanju v državi, kar je lahko povod za nadaljnje raziskovanje takšne problematike in prihodnje preprečevanje povzročitve takšnega stanja. Ključne besede: kriminaliteta belih ovratnikov, sanacija bank, korupcija, Slovenija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 68
Celotno besedilo (537,36 KB) |
4. Ekološka kriminaliteta v Krajinskem parku Goričko : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSandra Grah Kompare, 2025, diplomsko delo Opis: Slovenija zelena dežela, tretja najbolj gozdnata država v Evropi, ki je zaradi številčnosti živalskih in rastlinskih vrst prepoznana kot »vroča« točka Evrope. Več kot tretjino ozemlja je uvrščeno pod omrežje Nature 2000, z namenom ohranjevanja biotske raznovrstnosti. Ker nam kvaliteta okolja v katerem živimo narekuje kvaliteto našega življenja, bi morala biti skrb za naravo in njene dobrine naša prioriteta. Z namenom ohranjanja narave so vzpostavljena tudi zavarovana območja in Krajinski park Goričko je eden izmed njih. Nastal je na pobudo lokalnega prebivalstva, z namenom zavarovanja naravnih vrednot, ohranitve biotske raznovrstnosti in z željo po razvoju območja. Pa vendar je slika o
zelenem in neokrnjenem Goričkem le marketinška floskula. Krajinski park Goričko se ne glede na status zavarovanega območja, sooča z ekološko kriminaliteto, ki je v Sloveniji in širom sveta rastoč problem in kliče po ukrepanju in preprečevanju le-te. Diplomsko delo obravnava ekološko kriminaliteto na področju Slovenije in njene oblike, zakonodajo na področju Krajinskega parka goričko in ukrepe, ki jih izvaja upravljalec parka ter podrobneje z ekološko kriminaliteto na področju Krajinskega parka Goričko. Z analizo statističnih podatkov o kaznivih dejanjih in prekrških je bilo ugotovljeno, da so najpogostejša kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine na območju parka, kazniva dejanja nezakonitega lova, mučenja živali in obremenjevanja in uničevanja okolja. Izveden je bil tudi intervju s predstavniki lokalnih društev, ki je potrdil nizko stopnjo ekološke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva. Ekološka ozaveščenost je prvi in izredno pomemben korak k spremembam na področju ravnanja z okoljem. Rešitve so tudi v strožjih in primernih sankcijah za kršitelje, uvedbi sorazmernih kazni v primerjavi z ostalimi oblikami kriminalitete in strožjih inšpekcijskih nadzorov v podjetjih, ustanovitvi specializirane enote za odkrivanje in preiskovanje ekološke kriminalitete, povečanju obsega površin namenjenih za ekološko pridelavo hrane, ter v raziskavah, ki bi s svojimi izsledki in orodji olajšali odkrivanje in preprečevanje ekološke kriminalitete. Ključne besede: ekološka kriminaliteta, kazniva dejanja, prekrški, ekološka ozaveščenost, Krajinski park Goričko, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 10.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,19 MB) |
5. Preiskovanje finančne kriminalitete - študija primera Slovenije : doktorska disertacijaPeter Premrl, 2025, doktorska disertacija Opis: V literaturi ni enotne definicije termina finančna kriminaliteta. S časom in razvojem družbe se spreminjajo poimenovanje, definiranje in načini okoriščanja s finančno kriminaliteto. Pogosto se jo enači ali vsaj povezuje z gospodarsko kriminaliteto ali kriminaliteto belih ovratnikov. V doktorski disertaciji je finančna kriminaliteta definirana kot kriminaliteta, v katero se uvrščajo tako deviantna (odklonska) ravnanja, ki jih ni mogoče uvrstiti med najhujše oblike finančne kriminalitete, kot najbolj zahtevna kazniva ravnanja, katerih storilci s posebnim naklepom (dolus coloratus) delujejo v povezavi z institucijami, katerih primarno delovno področje je finančna dejavnost, kakor tudi s tistimi, dejavnost katerih je po naravi stvari izpostavljena visokim tveganjem in malverzacijam s finančnimi sredstvi. V raziskavi, ki smo jo izvedli s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami, smo predstavili odkrivanje in preiskovanje zahtevnih oblik finančne kriminalitete v Sloveniji. Izvedli smo 18 vodenih polstrukturiranih intervjujev s strokovnjaki, ki so se skozi svojo kariero soočali z odkrivanjem in preiskovanjem finančne kriminalitete ter njenim sojenjem.
Raziskava je pokazala, da glavnina intervjuvancev termin finančna kriminaliteta razume ožje in ga povezuje zgolj s finančnimi institucijami, finančnimi sredstvi, finančnimi posredniki in storilci, ki delujejo znotraj finančnih institucij. Menijo, da je glavna značilnost finančne kriminalitete velika premoženjska korist. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da se je glavnina intervjuvancev skozi svoje poklicno oziroma profesionalno delovanje že soočila s finančno kriminaliteto. Najpomembnejši viri začetnih informacij so dobroverni prijavitelji, tako imenovani žvižgači, prijave oziroma naznanitve oškodovancev, medijske objave in podatki institucij. Med osebnimi značilnostmi storilcev kaznivih ravnanj finančne kriminalitete izstopajo naslednji dejavniki: znanje in dostop do legitimnih centrov odločanja ali neposreden vpliv na odločitve, bolj ali manj razvejana mreža voljnih soudeležencev pri izvrševanju kaznivih ravnanj sostorilcev, pomagačev in drugih pomočnikov, visoko razvit občutek za hazardno tveganje finančne kriminalitete, pogum za kriminalno delovanje, tako rekoč nenasiten pohlep, zvijačnost, finančna sredstva, priložnost ter pravočasne in pomembne informacije, kar seveda vključuje tudi vse pogostejšo rabo novih tehnologij in umetne inteligence pri načrtovanju in doseganju kriminalnih ciljev. Med najpogosteje izpostavljenimi aktivnostmi in ukrepi za preiskovanje finančne kriminalitete so bolj intenzivna mednarodna izmenjava podatkov, znanja in praktične izkušnje, s poudarkom na usklajenosti med posameznimi institucijami in organi, ter mednarodno izobraževanje tožilcev na področju gospodarske kriminalitete. Glavnina intervjuvancev meni, da imajo na področju odkrivanja in preiskovanja finančne kriminalitete največje pristojnosti in visok ugled v družbi slovenska policija, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče Republike Slovenije, tožilstvo in sodišča.
Ugotovitve doktorske disertacije so uporabne za raziskovalce finančne kriminalitete, saj v Sloveniji ni na voljo empirično podprtih del, ki tematiko finančne kriminalitete obravnavajo na znanstveni način. Doktorska disertacija tako predstavlja redek prispevek h kvalitativnemu analiziranju odkrivanja in preiskovanja finančne kriminalitete v Sloveniji. Ključne besede: beloovratniška kriminaliteta, finančna kriminaliteta, finančne goljufije, odkrivanje finančne kriminalitete, preiskovanje finančne kriminalitete Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (3,51 MB) |
6. Analiza prijavljenih kaznivih dejanj na območju Policijske postaje Dravograd v obdobju med 2013 in 2023 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Šegel, 2025, diplomsko delo Opis: Storilci kaznivih dejanj se zaradi različnih vzgibov oziroma vzrokov odločajo za storitev kaznivega dejanja. Ta so v sodobni družbi velik problem.
Kljub kadrovski podhranjenosti Policijska postaja Dravograd izvaja različne preventivne akcije v lokalnih skupnostih in šolah ter povečuje vidnost policije na terenu, s čimer krepi nadzor na območjih, v katerih prihaja do zaznanih večjih števil kaznivih dejanj. Med letoma je 2013 in 2023 izvajala tudi različne preventivne akcije, kot so Policist Leon, Pešec bodi viden, bodi previden itd. S temi preventivnimi dejavnostmi se policisti vključujejo v skupnost.
S pomočjo podatkov, ki smo jih prejeli od Statističnega urada Republike Slovenije in Centra za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije Generalne policijske uprave, smo analizirali kazniva dejanja na območju Policijske postaje Dravograd v časovnem obdobju od leta 2013 do leta 2023. To smo storili s primerjavo najpogostejših kaznivih dejanj, ki smo jih opredelili glede na vrsto.
Ugotovili smo, da največji delež storjenih kaznivih dejanj od leta 2013 do leta 2023 predstavlja premoženjska kriminaliteta. Med epidemijo covida-19 je bila povečana obravnava kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem v družini, zmanjšalo pa se je število vseh obravnavanih kaznivih dejanj.
Glede na ugotovljeno predlagamo, da se večja pozornost posveča zavarovanju osebnih predmetov tako, da jih imajo ljudje vseskozi na vidnem mestu in da se čim pogosteje poslužujejo samozaščitnih ukrepov, kot so zaklepanje prostorov ali namestitev videonadzornih kamer. Ključne besede: Policijska postaja Dravograd, premoženjska kriminaliteta, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,82 MB) |
7. Financiranje nevladnih organizacij : magistrsko deloEva Puhek, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobni družbi so nevladne organizacije pogosto ključni akterji pri zagotovitvi podpore različnim žrtvam, raziskovanju nepravilnosti in promociji etičnega vedenja. So pomemben del legitimnega mehanizma asimilacije javnosti v demokratični družbi. Po Zakonu o nevladnih organizacijah so – društva, ustanove, zasebni zavodi – neprofitne, nepridobitne in neodvisne od drugih subjektov, kar pomeni, da so si v skladu z njihovim delovanjem za svojo eksistenco same dolžne zagotoviti vir financiranja, in sicer zasebni ali javni.
Ravno zaradi njihove narave, ad hoc delovanja in avtonomije se lahko pojavljajo vprašanja o transparentnosti in potencialni povezanosti z nepravilnostmi njihovih finančnih virov.
V magistrskem delu zato raziskujemo specifične vidike financiranja nevladnih organizacij, ki bi utegnile delovati na področju kriminalitete belega ovratnika oz. nezakonitega pridobivanja sredstev. Osredotočamo se na analizo virov financiranja, vključujoč javne subvencije, donacije zasebnikov ipd.
Proučujemo, kako lahko določeni finančni tokovi vplivajo na delovanje in njihovo neodvisnost.
Z analizo primerov zlorab ugotavljamo, da so nekatere nevladne organizacije vpete v sisteme, ki omogočajo ali olajšujejo kriminalne dejavnosti belega ovratnika. Pod pretvezo dobrega namena se lahko izvajajo tudi kriminalna dejanja, kar sproža polemike glede zaupanja javnosti v organizacijo, hkrati pa je treba manko nadomestiti. Zato na koncu delo vsebuje predlog strategije izboljšav nadzora nad financiranjem. Ključne besede: financiranje, nevladne organizacije, kriminaliteta belega ovratnika, preiskovanje, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 18.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,23 MB) |
8. Sodelovanje slovenske obveščevalno varnostne agencije in kriminalistične policije na področju organizirane kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Radovančević, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava sodelovanje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Generalne policijske uprave, natančneje Uprave kriminalistične policije (GPU UKP), na področju preiskovanja organizirane kriminalitete. V teoretičnem delu naloge je predstavljeno delovanje obeh institucij, njuna vloga pri zagotavljanju nacionalne varnosti RS ter pravni okvir, ki ureja njuno sodelovanje. Poseben poudarek je namenjen zakonodaji, ki ureja izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ter vprašanju dokaznih standardov, ki so ključni za uspešnost kazenskih postopkov. Poleg tega je podrobno opredeljen pojem organizirane kriminalitete in glavna področja, na katerih obe instituciji sodelujeta pri njenem preiskovanju.
V empiričnem delu naloge je bilo na podlagi dveh intervjujev z višje rangiranimi uslužbenci slovenske policije analizirano dejansko sodelovanje med SOVA in GPU UKP. Intervjuji so pokazali, da je sodelovanje na področju organizirane kriminalitete učinkovito in profesionalno, kar prispeva k uspešnosti preiskav in kazenskih postopkov. Kljub visokemu nivoju sodelovanja pa ugotovitve nakazujejo, da obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšave, zlasti na področju še tesnejše koordinacije in izmenjave informacij.
Diplomsko delo tako ponuja vpogled v pravni in praktični vidik sodelovanja med ključnima institucijama pri preiskovanju organizirane kriminalitete ter podaja predloge za izboljšanje praks, ki bi lahko prispevale k še uspešnejšemu boju proti tej obliki kriminala. Analiza ugotovitev prispeva k razumevanju dinamike medinstitucionalnih odnosov ter odpira priložnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. Zaključki naloge lahko služijo tudi kot osnova za oblikovanje smernic, namenjenih izboljšanju sodelovanja v širšem kontekstu. Ključne besede: Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA), kriminalistična policija, organizirana kriminaliteta, zakonodaja, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 97
Celotno besedilo (862,68 KB) |
9. Kmetje in kriminaliteta v občini Puconci : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJože Gergar, 2024, diplomsko delo Opis: Ob besedi kriminaliteta se nam lahko postavlja veliko vprašanj. Ali je kriminaliteta na podeželju sploh prisotna, v našem primeru na kmetijah? Kakšna kazniva dejanja se lahko zgodijo na kmetijah? Kdo so storilci? Odgovore na ta vprašanja smo želeli poiskati v diplomskem delu. Zaradi neposrednega stika s podeželjem in zaposlitvijo v policiji je bila izbrana tema še toliko bolj zanimiva. Zmotno je mišljenje, da se kriminaliteta na podeželju ne dogaja. Res je, da je tega v urbanem okolju več, ampak je prisotna tudi v ruralnem okolju. Velikokrat pride do kaznivega dejanja, vendar kmetje in ostali prebivalci na podeželju teh kaznivih dejanj ne prijavijo organom pregona. Razlogov za to je lahko več, morebiti zaradi strahu pred storilci, slabih medsosedskih odnosov, tudi veliko drugih dejavnikov lahko vpliva na to odločitev. V okviru zaključnega dela smo izvedli raziskavo na kmetijah v vseh vaseh v občini Puconci. Uporabili smo metodo anketiranja (papir in svinčnik). Zanimalo nas je predvsem, kakšne izkušnje imajo s kriminaliteto na njihovih kmetijah, v kakšnem obsegu je prisotna, in njihovo zadovoljstvo z delom policije. Analize so pokazale, da je kriminaliteta prisotna na kmetijah v občini Puconci, vendar ne v velikem obsegu. Najbolj izstopa premoženjska kriminaliteta, sledijo ji kršitve zaradi prehitre vožnje, pijančevanja, mučenja živali ter kršenje javnega reda in miru. Glede na to, da žal, število kmetij v Pomurju strmo upada, se pa kljub temu na teh kmetijah dogajajo kazniva dejanja, bi bilo smiselno, da se čim več kršitev prijavi policiji, ki lahko pomaga. Da ima potem še tistih malo kmetov, ki kljub slabim razmeram vztrajajo v tej dejavnosti, čim manj posledic, tako finančnih kot psihičnih in da tako ohranjajo še naprej voljo do kmetovanja in domače samooskrbe. Ključne besede: kriminaliteta, podeželje, kmetje, kmetijstvo, občina Puconci, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,55 MB) |
10. Kriminaliteta in policijska dejavnost v ruralnem okolju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSara Puhek, 2024, diplomsko delo Opis: Ruralno okolje je oddaljeno od urbanih mestnih središč, zanj je značilno predvsem, da ima manjše število prebivalcev ter da so družbene vezi močne, kar ustvarja specifične pogoje za družbeno nadzorstvo. Prebivalci lokalnih skupnostih se med seboj dobro poznajo in so pogosto v tesnih stikih, kar vpliva na dinamiko varnostnih razmer. V diplomski nalogi smo preučevali kriminaliteto in policijsko dejavnost v ruralnih okoljih, pri čemer smo se osredotočili na razlike v stopnji kriminalitete med ruralnimi in urbanimi območji, kako policija prilagaja svojo dejavnost tem območjem ter kako lokalni prebivalci dojamejo in se soočajo s kriminaliteto v svojem okolju. Ugotovili smo, da je v ruralnih okoljih zaznana manjša stopnja prijavljene kriminalitete, vendar se zdi, da to lahko odraža prisotnost t. i. sivega polja, kjer zaradi nepoznavanja zakonodaje ali nezaupanja v pravosodni sistem prebivalci ne prijavljajo kaznivih dejanj. Pogosto se raje odločajo za samostojno reševanje težav, brez vključevanja policije ali drugih varnostnih organov. Da bi izboljšali prijavljanje kaznivih dejanj in s tem zmanjševali sivo polje, bi bilo treba ljudi ozaveščati o pravicah in postopkih prijave ter s tem tudi okrepiti zaupanje v pravosodni sistem, poleg tega pa spodbujati tesnejše stike med lokalnim prebivalstvom in policijo ter drugimi varnostnimi organi. Ključne besede: kriminaliteta, policijska dejavnost, ruralno okolje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,10 MB) |