Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga obravnava aktualno problematiko pregona bagatelne kriminalitete, ki je danes najpogostejša oblika kriminalitete. Sodobni problemi kazenskega pregona se kažejo zlasti v številčnosti kaznivih dejanj, ki so manj nevarna za družbo, a zato (glede na nezahtevnost) toliko bolj zamudna za reševanje. Da bi situacijo spremenili, so bili tudi v slovenski kazenskopravni sistem uvedeni selekcijski mehanizmi, ki so bodisi materialnopravni bodisi procesnopravni. Prvi del naloge predstavlja teoretično podlago raziskovane tematike, ugotavlja dejansko stanje ter nakaže možnosti za soočanje z drobnim kriminalom. Izpostavljeno je prepletanje dveh nasprotujočih si načel v našem kazenskopravnem sistemu, legalitetnega in oportunitetnega. V drugem delu pa je bolj konkretno orisan postopek, ki sledi kazenski ovadbi in s tem vse možne variante reševanja bagatelne zadeve glede na specifičnost posameznega primera. Natančneje je predstavljen materialnopravni vidik obravnavanja manj nevarne kriminalitete, predvsem pa je zajet ves kompleks instrumentov in mehanizmov, s katerimi opravljajo državni tožilci selekcijo kazenskih zadev in tako ali drugače »odvračajo« kazenski pregon (poudarek je na odloženem pregonu in poravnavi) ter s tem na poseben način sankcionirajo bagatelna kazniva dejanja. Seveda je pri vsem tem dosledno upoštevana nedavno spremenjena slovenska zakonodaja. Preko strokovnih kritik se v drugem delu naloge ugotavlja tudi nekatere pomanjkljivosti in slabosti sodobnih pristopov k pregonu drobne kriminalitete. Podana je statistika Vrhovnega državnega tožilstva in izpostavljeno je vprašanje človekovih pravic. Vse to pa le zato, da bi se na koncu pokazala jasna in objektivna slika o enem najbolj obsežnih problemov v današnjem kazenskem pravu — bagatelni kriminaliteti.
Ključne besede: bagatelna kriminaliteta, kazensko procesno pravo, kazenski pregon, sodobni pristopi, izbirni mehanizmi
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 0
Celotno besedilo (368,99 KB)

Opis: V diplomskem delu je obravnavana sanacija bank. Sanacijo bank je povzročilo več dejavnikov, ki so bili posredno in neposredno povezani med seboj. Nekateri so pustili za seboj večjo, nekateri pa manjšo luknjo, ki so jo na koncu v večini sanirali isti ljudje – davkoplačevalci. Do danes ni povsem jasno, kje in kaj točno je šlo vse narobe, kdo vse je kriv in komu je bilo sojeno. V delu sta analizirani prve in druga slovenska bančna sanacija, vzporedno pa je opravljena primerjavo druge sanacije z grško bančno problematiko. Grška problematika služi le kot primerjava odnosa Evropske unije do države, ki je že v stečaju, in države, ki pravzaprav nikoli ni bila, niti ni potrebovala evropskih reševalnih metod. V diplomskem delu so razkriti poglobljeno razmišljanje in analiza aktualnega in preteklega finančnega stanja države ter vodenje pri ključnih bančno-finančnih vprašanjih. Do določenih jasnih zaključkov je težko priti, saj nekatere stvari še do danes niso pravno zaključene in je sprava v tem primeru težko določljiva. Kljub vsemu so določeni vzvodi pokazali ključne napake, ki so se dogajale, oziroma nepojasnjene odločitve, ki so pripeljale do kaotičnega finančnega bremena. Do pravega zaključka verjetno nikoli ne bomo prišli, kar zopet nakazuje prepletenost določenih sfer, bodisi zaradi finančnih bonitet ali pa kakšnih drugih zagotovil, ki profitirajo v korist določenega subjekta. Delo nakazuje dobro medijsko pokritost in obveščanje javnosti o dejanskem stanju v državi, kar je lahko povod za nadaljnje raziskovanje takšne problematike in prihodnje preprečevanje povzročitve takšnega stanja.
Ključne besede: kriminaliteta belih ovratnikov, sanacija bank, korupcija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 68
Celotno besedilo (537,36 KB)

Opis: V literaturi ni enotne definicije termina finančna kriminaliteta. S časom in razvojem družbe se spreminjajo poimenovanje, definiranje in načini okoriščanja s finančno kriminaliteto. Pogosto se jo enači ali vsaj povezuje z gospodarsko kriminaliteto ali kriminaliteto belih ovratnikov. V doktorski disertaciji je finančna kriminaliteta definirana kot kriminaliteta, v katero se uvrščajo tako deviantna (odklonska) ravnanja, ki jih ni mogoče uvrstiti med najhujše oblike finančne kriminalitete, kot najbolj zahtevna kazniva ravnanja, katerih storilci s posebnim naklepom (dolus coloratus) delujejo v povezavi z institucijami, katerih primarno delovno področje je finančna dejavnost, kakor tudi s tistimi, dejavnost katerih je po naravi stvari izpostavljena visokim tveganjem in malverzacijam s finančnimi sredstvi. V raziskavi, ki smo jo izvedli s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami, smo predstavili odkrivanje in preiskovanje zahtevnih oblik finančne kriminalitete v Sloveniji. Izvedli smo 18 vodenih polstrukturiranih intervjujev s strokovnjaki, ki so se skozi svojo kariero soočali z odkrivanjem in preiskovanjem finančne kriminalitete ter njenim sojenjem. Raziskava je pokazala, da glavnina intervjuvancev termin finančna kriminaliteta razume ožje in ga povezuje zgolj s finančnimi institucijami, finančnimi sredstvi, finančnimi posredniki in storilci, ki delujejo znotraj finančnih institucij. Menijo, da je glavna značilnost finančne kriminalitete velika premoženjska korist. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da se je glavnina intervjuvancev skozi svoje poklicno oziroma profesionalno delovanje že soočila s finančno kriminaliteto. Najpomembnejši viri začetnih informacij so dobroverni prijavitelji, tako imenovani žvižgači, prijave oziroma naznanitve oškodovancev, medijske objave in podatki institucij. Med osebnimi značilnostmi storilcev kaznivih ravnanj finančne kriminalitete izstopajo naslednji dejavniki: znanje in dostop do legitimnih centrov odločanja ali neposreden vpliv na odločitve, bolj ali manj razvejana mreža voljnih soudeležencev pri izvrševanju kaznivih ravnanj sostorilcev, pomagačev in drugih pomočnikov, visoko razvit občutek za hazardno tveganje finančne kriminalitete, pogum za kriminalno delovanje, tako rekoč nenasiten pohlep, zvijačnost, finančna sredstva, priložnost ter pravočasne in pomembne informacije, kar seveda vključuje tudi vse pogostejšo rabo novih tehnologij in umetne inteligence pri načrtovanju in doseganju kriminalnih ciljev. Med najpogosteje izpostavljenimi aktivnostmi in ukrepi za preiskovanje finančne kriminalitete so bolj intenzivna mednarodna izmenjava podatkov, znanja in praktične izkušnje, s poudarkom na usklajenosti med posameznimi institucijami in organi, ter mednarodno izobraževanje tožilcev na področju gospodarske kriminalitete. Glavnina intervjuvancev meni, da imajo na področju odkrivanja in preiskovanja finančne kriminalitete največje pristojnosti in visok ugled v družbi slovenska policija, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče Republike Slovenije, tožilstvo in sodišča. Ugotovitve doktorske disertacije so uporabne za raziskovalce finančne kriminalitete, saj v Sloveniji ni na voljo empirično podprtih del, ki tematiko finančne kriminalitete obravnavajo na znanstveni način. Doktorska disertacija tako predstavlja redek prispevek h kvalitativnemu analiziranju odkrivanja in preiskovanja finančne kriminalitete v Sloveniji.
Ključne besede: beloovratniška kriminaliteta, finančna kriminaliteta, finančne goljufije, odkrivanje finančne kriminalitete, preiskovanje finančne kriminalitete
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (3,51 MB)

Opis: V sodobni družbi so nevladne organizacije pogosto ključni akterji pri zagotovitvi podpore različnim žrtvam, raziskovanju nepravilnosti in promociji etičnega vedenja. So pomemben del legitimnega mehanizma asimilacije javnosti v demokratični družbi. Po Zakonu o nevladnih organizacijah so – društva, ustanove, zasebni zavodi – neprofitne, nepridobitne in neodvisne od drugih subjektov, kar pomeni, da so si v skladu z njihovim delovanjem za svojo eksistenco same dolžne zagotoviti vir financiranja, in sicer zasebni ali javni. Ravno zaradi njihove narave, ad hoc delovanja in avtonomije se lahko pojavljajo vprašanja o transparentnosti in potencialni povezanosti z nepravilnostmi njihovih finančnih virov. V magistrskem delu zato raziskujemo specifične vidike financiranja nevladnih organizacij, ki bi utegnile delovati na področju kriminalitete belega ovratnika oz. nezakonitega pridobivanja sredstev. Osredotočamo se na analizo virov financiranja, vključujoč javne subvencije, donacije zasebnikov ipd. Proučujemo, kako lahko določeni finančni tokovi vplivajo na delovanje in njihovo neodvisnost. Z analizo primerov zlorab ugotavljamo, da so nekatere nevladne organizacije vpete v sisteme, ki omogočajo ali olajšujejo kriminalne dejavnosti belega ovratnika. Pod pretvezo dobrega namena se lahko izvajajo tudi kriminalna dejanja, kar sproža polemike glede zaupanja javnosti v organizacijo, hkrati pa je treba manko nadomestiti. Zato na koncu delo vsebuje predlog strategije izboljšav nadzora nad financiranjem.
Ključne besede: financiranje, nevladne organizacije, kriminaliteta belega ovratnika, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: Ob besedi kriminaliteta se nam lahko postavlja veliko vprašanj. Ali je kriminaliteta na podeželju sploh prisotna, v našem primeru na kmetijah? Kakšna kazniva dejanja se lahko zgodijo na kmetijah? Kdo so storilci? Odgovore na ta vprašanja smo želeli poiskati v diplomskem delu. Zaradi neposrednega stika s podeželjem in zaposlitvijo v policiji je bila izbrana tema še toliko bolj zanimiva. Zmotno je mišljenje, da se kriminaliteta na podeželju ne dogaja. Res je, da je tega v urbanem okolju več, ampak je prisotna tudi v ruralnem okolju. Velikokrat pride do kaznivega dejanja, vendar kmetje in ostali prebivalci na podeželju teh kaznivih dejanj ne prijavijo organom pregona. Razlogov za to je lahko več, morebiti zaradi strahu pred storilci, slabih medsosedskih odnosov, tudi veliko drugih dejavnikov lahko vpliva na to odločitev. V okviru zaključnega dela smo izvedli raziskavo na kmetijah v vseh vaseh v občini Puconci. Uporabili smo metodo anketiranja (papir in svinčnik). Zanimalo nas je predvsem, kakšne izkušnje imajo s kriminaliteto na njihovih kmetijah, v kakšnem obsegu je prisotna, in njihovo zadovoljstvo z delom policije. Analize so pokazale, da je kriminaliteta prisotna na kmetijah v občini Puconci, vendar ne v velikem obsegu. Najbolj izstopa premoženjska kriminaliteta, sledijo ji kršitve zaradi prehitre vožnje, pijančevanja, mučenja živali ter kršenje javnega reda in miru. Glede na to, da žal, število kmetij v Pomurju strmo upada, se pa kljub temu na teh kmetijah dogajajo kazniva dejanja, bi bilo smiselno, da se čim več kršitev prijavi policiji, ki lahko pomaga. Da ima potem še tistih malo kmetov, ki kljub slabim razmeram vztrajajo v tej dejavnosti, čim manj posledic, tako finančnih kot psihičnih in da tako ohranjajo še naprej voljo do kmetovanja in domače samooskrbe.
Ključne besede: kriminaliteta, podeželje, kmetje, kmetijstvo, občina Puconci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,55 MB)