| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 533
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekološka kriminaliteta in Luka Koper
Karmen Kuhar, 2021, diplomsko delo

Opis: Čista zemlja, voda in zrak. Narava nam je vse to podarila, vendar smo ljudje skozi leta to s pridom izkoristili, uničili in onesnažili. Zato je danes ključnega pomena zavedanje, da je treba ohraniti in varovati naravo. Da bo življenje na Zemlji sploh še obstajalo, je treba spremeniti razmišljanje vsakega posameznika, ki meni, da onesnaževanje ni resnično. Na področju varovanja in ohranjanja narave je zato pomembna novejša veja kriminologije, ki se ukvarja prav s perečimi problemi narave. Ekološka kriminologija temelji na prepričanju, da je naravo treba varovati kot temeljno človekovo dobrino. V diplomskem delu je predstavljeno, kako na okolje in njegovo varovanje vpliva naše edino pristanišče, ki ga upravlja Luka Koper, saj prav ta neposredno biva z naravo in posega vanjo. Pristanišče je zelo pomembno za razvoj gospodarstva in transporta, pri njegovem delovanju pa prihaja do onesnaževanja okolja. Z najnovejšo tehnologijo v Luki Koper nadzorujejo onesnaženost in jo poskušajo čim bolj omiliti. Vsako leto se pripravi pregled uspešnosti zmanjševanja onesnaženosti in načrt za prihodnost, kjer se določijo novi načini za ohranjanje narave čim bolj čiste. S pregledom letnih poročil, ki jih pripravljajo v podjetju, so v diplomskem delu predstavljeni načini onesnaževanja in primerjava le-teh v obdobju med 2009 in 2018, načini spoprijemanja s to težavo ter cilji za prihodnost in ohranjanje narave za naslednje generacije. Ugotovljeno je bilo, da pristanišče kljub svoji velikosti in različnim področjem dela okolja ne onesnažuje nadpovprečno oziroma nad mejo, ki je določena z zakonodajo, saj je ravno ohranjanje okolja za prihodnje generacije glavno vodilo pri razvoju pristanišča.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, Luka Koper, varovanje okolja, pristanišče
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (671,03 KB)

2.
Spletne goljufije kot oblika gospodarske kriminalitete
Lana Stupar, 2021, diplomsko delo

Opis: Svetovni splet že vrsto let predstavlja pomembno stalnico v vsakdanjem življenju tako fizičnih kot pravnih oseb. Je bistven del sodobne družbe in nedvomno eden od najbolj uporabljenih »pripomočkov« v današnjem svetu. V času ko se lahko skorajda kdorkoli kjerkoli poveže v splet se odpirajo številne možnosti za nove vrste kaznivih dejanj. Splet je dejansko izjemno orodje, vendar v napačnih rokah lahko kaj hitro postane škodljiv tako za finance kot tudi ugled oseb ter podjetij. Glavna podobnost med gospodarsko kriminaliteto in spletnimi goljufijami je predvsem protipravno pridobivanje premoženjske koristi, in sicer z metodami lažnega predstavljanja sebe, svojega finančnega stanja ali uspešnosti svojega posla v namen preslepitve. Globalna razširjenost spleta se izkorišča kot orodje za hiter dostop do neštetih potencialnih žrtev, hkrati pa je splet storilcem krinka in obenem obrambni mehanizem pred razkritjem identitete. Spletne goljufije so postale donosen posel, storilci teh kaznivih dejanj pa so vse bolj organizirani in iznajdljivi. Zaradi mednarodne in čezmejne narave spleta je ena od največjih težav uspešno odkrivanje in pregon storilcev teh kaznivih dejanj. Skozi diplomsko nalogo so predstavljene najpogostejše pojavne oblike spletnih goljufij in njihove posledice, saj je ozaveščanje o problematiki spletnih goljufij eno od pomembnejših orodij pri preprečevanju teh kaznivih dejanj. Posamezniki, podjetja in organizacije se morajo bolj začeti zavedati pomembnosti spletne varnosti in varovanja osebnih podatkov, saj ima spletna kriminaliteta lahko enako hude posledice kot 'navadna'. V diplomski nalogi je zato na koncu predstavljeno tudi nekaj smernic, katere naj se upošteva pri uporabi spleta za oteževanje izvajanja kaznivih dejanj goljufije.
Ključne besede: diplomske naloge, spletne goljufije, gospodarska kriminaliteta, splet, socialni inženiring, kraja identitete
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 35; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (765,82 KB)

3.
Strah pred kriminaliteto v Ljubljani
Nastja Zadnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Tako kot kriminaliteta je tudi strah pred kriminaliteto eden izmed problemov vseh sodobnih družb. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih lahko ima na življenje, področje raziskujejo številni raziskovalci. Gre za kompleksen pojav, ki nemalokrat predstavlja večji problem kot pa sama kriminaliteta. Strah pred kriminaliteto je povezan s strahom osebe pred osebno viktimizacijo, zaskrbljenostjo zaradi kriminala in dojemanjem (ne)varnosti oz. kriminalitete, nanj pa vplivajo različni socialno-demografski in socialnopsihološki dejavniki. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen teoretični okvir, ki omogoča lažje in boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto, narejen je tudi pregled dosedanjih študij v Sloveniji. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati primarne statistične analize podatkov. Proučevali smo strah pred kriminaliteto pri prebivalcih Ljubljane, podatki so bili zbrani s spletno anketo, ki je bila aktivna med 31. 10. 2019 in 31. 1. 2020. Z multivariatnimi statističnimi metodami smo preverjali, ali pri prebivalcih Ljubljane spol, predhodna viktimizacija in izobrazba vplivajo na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto in ali vplivajo na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete. Naš vzorec je bil priložnosten, ker ni reprezentativen, smo morali biti previdni pri posploševanju rezultatov na populacijo. Ugotovili smo, da v primerjavi z moškimi v Ljubljani ženske poročajo o višji stopnji strahu pred kriminaliteto in so bolj vznemirjene zaradi kibernetske kriminalitete, prav tako bi viktimizacija s kibernetsko kriminaliteto v naslednjih 12 mesecih za ženske imela hujše posledice. Za predhodno viktimizacijo in izobrazbo pa smo ugotovili, da pri prebivalcih Ljubljane ne vplivata na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto, prav tako ne vplivata na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete.
Ključne besede: magistrska dela, strah pred kriminaliteto, splošna kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, Ljubljana
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

4.
Preprodaja živalskih vrst v Evropski uniji
Blaž Černivec, 2020, diplomsko delo

Opis: Nezakonita preprodaja živalskih vrst v Evropski uniji nakazuje na dolgo trajajočo problematiko sodobne družbe v kateri živimo. Vključuje celoten potek od krivolova, preprodaje, tihotapljenja in na koncu prodaje. Preprodaja ogroža živalske vrste, saj negativno vpliva na število posameznih vrst, prav tako na habitat in biodiverziteto v okolju. Veliko vlogo pri nezakoniti preprodaji živalskih vrst imajo organizirane kriminalne skupine, ki se ukvarjajo s kriminalom, saj je dobiček velik, kazni za ta kazniva dejanja pa nizke zaradi slabe ozaveščenosti in nizke prioritete pri organih pregona. Preprodajane živali se izkorišča v različne namene, kot je uporaba živalskih izdelkov v tradicionalni medicini, uporaba kož v modni industriji, kot razstavni kosi ali pa kot domače živali. Preprodane živali oziroma izdelki iz živali spadajo na črnem trgu pod eksotične živali ter luksuzne izdelke, ki so zelo cenjeni, kar vzbuja veliko povpraševanja in velike dobičke. Najpogosteje preprodajane živalske vrste so plazilci, ptiči in primati (opice). Glavni akterji pri izvozu, tranzitu in uvozu so države z veliko regijsko biodiverziteto ali pa regije, ki služijo kot tranzitna točka med različnimi regijami. Mednje spadajo Evropska unija, Afrika, Azija in ameriški kontinent, ki med seboj delujejo kot izvozne, tranzitne in ciljne države različnim živalskim vrstam in različnim živalskim izdelkom. Pri tem ima zelo pomembno vlogo konvencija CITES, ki nadzira mednarodno trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami in tudi ostale nevladne organizacije, ki strmijo k zaščiti živalskih in rastlinskih vrst pred prekomernim izkoriščanjem, izrabo in izumrtjem. Primarno rešitev za ohranitev živalskih vrst vidimo v boljšem izobraževanju pri odkrivanju organiziranega kriminala preprodaje živalskih vrst na posameznih mejah, na letališčih ter v pristaniščih v Evropski uniji in drugod po svetu, višjim sankcijam in večjo ozaveščenostjo.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, ogrožene živalske vrste, nezakonita preprodaja, črni trg
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 27; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

5.
Situacijska prevencija nezakonite trgovine z električnimi in elektronskimi odpadki
Andreja Rožnik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Termin električni in elektronski odpadek oziroma e-odpadek opisuje stvari/izdelke, ki v celoti predstavljajo opremo električnega ali elektronskega izvora, ali pa izdelek vsebuje zgolj en del električnega, ali elektronskega izvora, ki ga lastnik zavrže kot odpadek, brez namere po nadaljnji uporabi. Zaradi hitrega razvoja industrije in informacijske tehnologije ter čedalje večje potrošnje, so e-odpadki postali eden izmed najhitreje rastočih tokov odpadkov. E-odpadki vsebujejo tako vredne elemente (npr. zlato, platina, srebro) kot strupene elemente (npr. kadmij, živo srebro in krom), zato je njihovo razstavljanje in recikliranje na okolju varen način drago. Raziskovalci so ugotovili, da je več kot 80 odstotkov vseh zavrženih e-odpadkov nezakonito poslanih iz razvitih držav v države v razvoju, kjer e-odpadke nezakonito razstavijo delavci v neformalnem sektorju. Slednji z namenom zaslužka od prodaje vrednih elementov, ki jih pridobijo z neustreznim razstavljanjem e-odpadkov, onesnažujejo okolje ter ogrožajo zdravje sebe in drugih ljudi. Razvite države so z namenom preprečevanja nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov v države v razvoju, zaostrile zakonodajo, vendar ni bilo večjega učinka. Z namenom raziskovanja problematike nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov smo preučili in predlagali uporabo ukrepov Clarkovega modela situacijskega preprečevanja kriminalitete, s katerimi bi zniževali nezakonito trgovanje z e-odpadki. Situacijska prevencija raziskuje možnosti za zniževanje priložnosti za storitev posamezne vrste kaznivega dejanja z večanjem tveganja za storitev kaznivega dejanja in hkrati z zniževanjem nagrad. V doktorski disertaciji smo v teoretičnem delu predstavili področje e-odpadkov (terminologija, sestava, zdravstveni in okoljski ter družbeni vplivi e-odpadkov, mednarodna in nacionalna pravna ureditev ter dosedanje ugotovitve) in teorijo situacijskega preprečevanja kriminalitete (pomen, ukrepi in dosedanje ugotovitve). V praktičnem delu smo z uporabo mešanih metod naredili: 1) študijo zaznanih primerov čezmejnih (ne)zakonitih pošiljk e-odpadkov, 2) analizo kaznovalne politike na področju e-odpadkov v Sloveniji, 3) analizo statističnih podatkov ter 4) opravili delno strukturirane intervjuje z različnimi predstavniki (to so: uradni organi, nosilci shem za ravnanje z e-odpadki ter "free riderji" in posamezniki, ki se nezakonito ukvarjajo z razstavljanjem e-odpadkov). »Free riderje« smo povprašali o njihovem ravnanju z e-odpadki, saj ti nimajo podpisane pogodbe za ravnanje z e-odpadki z enim od nosilcev shem za ravnanje z e-odpadki ter predstavljajo sivi trg. Rezultati intervjujev so pokazali, da je v Sloveniji nezakonito trgovanje in pošiljanje e-odpadkov v druge države malo verjetno. Izpostavljena je bila problematika odvzemanje vrednih kovin iz e-odpadkov, ki jih posamezniki prodajo slovenskim podjetjem, katera odkupujejo tovrstne kovine. »Free riderji« so podali zelo površinske odzive in odgovorili, da ustrezno ravnajo z e-odpadki. Kaznovalna politika na področju e-odpadkov je zelo redka. Namreč težko je dokazljiva neposredna onesnaženost okolja ali resno ogrožanje človekovega zdravja, ki neposredno izvira iz neustreznega ravnanja z e-odpadkom ali z nezakonitim pošiljanjem e-odpadkov. Ugotovitve iz praktičnega dela so bile podlaga za prilagajanje ukrepov situacijskega preprečevanja kriminalitete. Za slovenski prostor so uporabni ukrepi: ozaveščanje potrošnikov, redno izvajanje nadzora nad akterji, ki ravnajo z e-odpadki, izobraževanje kadra državnih organov, zagotovitev ustrezno varovanih prostorov za zbiranje in skladiščenje e-odpadkov, poenotenje uradnih evidenc prijavljenih proizvajalcev e-opreme, znižanje cene in večja dostopnost nadomestnih delov za nedelujočo/pokvarjeno e-opremo, znižanje odkupne vrednosti za vredne kovine iz e-odpadkov z namenom odvračanja nezakonitega razstavljanja e-odpadkov.
Ključne besede: električni odpadki, elektronski odpadki, e-odpadki, nezakonito trgovanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, situacijsko preprečevanje, situacijski preventivni ukrepi, doktorske disertacije
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

6.
Občutki ogrožanj v občini Beltinci
Leonida Zver, 2020, diplomsko delo

Opis: Svet v zadnjem času ogroža vse več nevarnosti, ki so vse bolj moteče ne glede na področja, kjer se pojavljajo. Raziskovalci so že v preteklosti proučevali, kaj najbolj vpliva na občutke ogrožanj in posledično strah zaradi kriminalitete pri ljudeh. Kljub nevarnostim, ki nam pretijo, je pomembno, da se posamezniki v domačem kraju počutijo varno, saj le tako lahko mirno in spokojno živijo. Zato je policija v začetku 21. stoletja začela spodbujati model policijskega dela v skupnosti, kjer so v ospredju odnosi prebivalcev z delom policije. Ideja za diplomsko nalogo je nastala zaradi zanimanja o občutkih ogrožanj med občani občine Beltinci. Tudi jaz prihajam iz te občine, zato me je zanimalo, kako varno se počutijo občani – moja družina, prijatelji, znanci in drugi. Ob tem smo preverili, ali anketirani zaupajo ljudem v soseski, imajo tam prijatelje, na katere se lahko zanesejo, in ali srečajo veliko znancev, ko gredo na sprehod ali v trgovino. Opravili smo raziskavo z metodo anketiranja med prebivalci občine Beltinci. Ugotovili smo, da se prebivalci občine Beltinci v svojem domačem okolju počutijo varno. Bolj varno se počutijo moški kot ženske in tudi mlajši se počutijo bolj varno kot starejši. Večina anketiranih zaupa ljudem iz soseske in ima tam prijatelje, na katere se lahko zanese. Od vseh kaznivih dejanj jih najbolj vznemirja viktimizacija zaradi vloma, najmanj pa goljufija. Za večjo varnost občanov bi lahko poskrbeli z izboljšano ulično razsvetljavo in delavnicami, kjer bi občane seznanjali s problematiko in delom policije. V šolah in vrtcih bi poleg projektov o cestni problematiki in drogah lahko začeli uvajati še projekte, kjer bi jim predstavili manj znana kazniva dejanja in načine, kako se jim lahko izognemo, kako se pred njimi ubranimo, pomagamo žrtvi ali kako odpravimo posledice takega dejanja.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminaliteta, občutki ogrožanj, strah pred kriminaliteto, lokalna skupnost, Beltinci
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 105; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (808,06 KB)

7.
Deepfake ali globoki ponaredki in njihov vpliv na medije ter družbo
Janja Zadravec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali pojem deepfake in njegov pojav, v povezavi s sodobno družbo, mediji in kriminaliteto. Je precej nov, zato njegovi vplivi še niso dovolj raziskani. Odstira problematiko zlonamerne izrabe tehnologij umetne intelligence, za manipulacijo občinstva. Sledenje ima negativne posledice za demokracijo, družbo in posameznike ter podjetja, saj ruši avtoriteto, uničuje ugled in vpliva na duševno zdravje žrtve. Varovalni mehanizmi in pravna praksa ga do sedaj še niso uspeli primerno opredeliti ali zaščititi njegovih potencialnih žrtev.
Ključne besede: deepfake, kriminaliteta, družba, duševno zdravje, vdor v zasebnost
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 104; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (544,85 KB)

8.
Forenzična analitika
Uroš Lesjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Forenzična analitika je pogosto spregledano področje, ki pa lahko veliko doprinese, tako v procesu preiskovanja kaznivih dejanj kakor tudi v prevenciji kriminalitete. S pomočjo pridobljenih podatkov o sledeh in o primerjalnem materialu je mogoče ustvariti podatkovne baze, z analizo teh podatkov pa bi preiskovalcem kaznivih dejanj lahko povečale možnosti za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj. Na primer, uporaba prstnih sledi in DNK analiz sta področji, ki se pogosto uporabljata pri preiskovanju, tako da zametki za vključitev ostalih podatkov obstajajo. V preteklosti je bila uporaba forenzične analitike težja, saj sta bila hramba in izmenjava podatkov med pristojnimi organi zahtevnejša, z razvojem informacijskih tehnologij in računalništva pa je to postalo nekoliko lažje. Internet in ostala omrežja ponujajo možnost za hitro in nemoteno izmenjavo podatkov in širjenje podatkovnih baz. Pridobljeni podatki morajo biti v bazah shranjeni v skladu z zahtevami določenih standardov in postopkov. V smislu mednarodne izmenjave podatkov pa je treba upoštevati tudi zakonske omejitve, saj imajo različne države različno ureditev delovanja organov odkrivanja in pregona. Na državni ravni bi forenzična analitika lahko prispevala k uspešnejšemu in lažjemu preiskovanju kaznivih dejanj, obstaja pa tudi potencial tega področja glede možne prevencije kaznivih dejanj ali celo prevencije terorizma.
Ključne besede: diplomske naloge, analitika, forenzika, kriminaliteta, dokazi, analiza
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 148; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (755,25 KB)

9.
Vpliv osebnosti na razvoj odvisnosti od drog in deviantnega vedenja
Edvard Francelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo kot rezultat poskusa raziskave pomembnejše strokovne literature na tem področju in širši javnosti predstaviti ter prikazati vlogo osebnosti pri nastanku odvisnosti od drog in kriminalitete, ki se pogosto prepleta z odvisnostjo. Da bi prišli do ciljev našega diplomskega dela, smo se lotili preučevanja tuje in domače literature s področja drog, osebnosti in kriminalitete. Predvsem smo se usmerili na vrste drog, odvisnost od drog, osebnost, ki je bila razdeljena na osebnostne lastnosti, motnje osebnosti in dimenzije osebnosti. Na koncu je bila na kratko opisana in s študijami prikazana klinična slika odvisnikov in njihov odraz v kriminaliteti. V diplomskem delu je bilo na podlagi dokazov odgovorjeno na več hipotez in raziskovalnih vprašanj. Med drugim je bilo ugotovljeno, da nekatere osebnostne lastnosti lahko povzročajo nagnjenost k zlorabi drog in odvisnosti. Pri napovedovanju morebitne odvisnosti od drog literatura prikazuje pomembnost upoštevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj odvisnosti, in ne samo psiholoških. Odvisniki so najpogosteje nevrotični ljudje z različnimi duševnimi in osebnostnimi motnjami. Te se pojavljajo tako pred nastankom odvisnosti kot tudi kasneje. Droge pa pripomorejo k nastanku teh motenj še posebej, ko je govora o ljudeh, katerih osebnost se še razvija. Kriminaliteta, ki jo izvajajo odvisniki od drog, je pogosto storjena z namenom pridobitve finančnih sredstev za nakup droge zaradi pojava abstinenčnih simptomov ali pa zaradi preprečitve pojava le-teh. Dogajajo pa se kazniva dejanja tudi zaradi samega farmakološkega učinka na centralni živčni sistem.
Ključne besede: diplomske naloge, osebnost, odvisnost, droge, kriminaliteta
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (835,61 KB)

10.
Vloga mladinskih vzgojnih programov pri omejevanju mladoletniške kriminalitete
David Paulič, 2020, diplomsko delo

Opis: Mladoletniška kriminaliteta in njeno omejevanje predstavlja pomembno področje dela številnim institucijam, tako državnim kot nevladnim. Mladi predstavljajo posebno tarčno skupino omejevanja kriminalitete, ki se ji v zadnjem času posveča čedalje več pozornosti. Temeljni dokument predstavlja Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (»RePZK«, 2006). Že v tem dokumentu je zapisano sodelovanje oblasti z nevladnimi organizacijami. Natančneje je omejevanje mladoletniške kriminalitete opisano v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023 (»ReNPPZK19–23«, 2019) ter Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (»ZJIMS«, 2010). V Republiki Sloveniji obstaja veliko različnih mladinskih (vzgojnih) organizacij, ki z udeleženci izvajajo najrazličnejše programe. Glavni cilj vzgojnega programa je ustvarjati okolje, v katerem se lahko vsak mladostnik razvije v avtonomnega posameznika, kar mu omogoča normalno vključevanje v družbo. Odklonsko ravnanje pri mladostnikih je lahko prvi indikator za razvoj v družbeno nezaželeno smer. Veliko programov je namenjenih tudi omejevanju kriminalitete. V raziskavo je bilo zajetih 10 različnih organizacij, ki delujejo na območju Ljubljane. Vsebinsko so bile razdeljene v 4 skupine. Te so bile: verske, športne, kulturno-izobraževalne in skavtske. V teh organizacijah so bili udeležencem razdeljeni vprašalniki, s katerimi je bilo merjeno zadovoljstvo s programom, drugi dejavniki tveganja med mladimi, udeleževanje programa ter delinkventnost mladih. V raziskavi smo ugotovili, da med skupinami ni statistično značilnih razlik v delinkventnem vedenju njihovih članov v zadnjih 12 mesecih. Med posameznimi organizacijami pa te razlike so, in sicer med organizacijama Mladi zmaji in Društvom sokolske mladine. V raziskavi ni bilo mogoče potrditi, da višja ocena mladinskega programa s strani udeležencev prinaša boljše rezultate pri omejevanju mladoletniške kriminalitete, da so mladostniki, ki se pogosteje udeležujejo srečanj, manj delinkventni, in da so mladostniki, ki so v program vključeni dalj časa, manj delinkventni.
Ključne besede: diplomske naloge, mladoletniška kriminaliteta, mladinske organizacije, omejevanje kriminalitete
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 166; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (813,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici