| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminalističnoobveščevalna dejavnost na Policijski upravi Novo mesto : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matej Udovč, 2024, diplomsko delo

Opis: Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je v slovenski policiji dokaj mlada oblika dela. Čeprav se je v vsej zgodovini vedno pojavljala in izvajala v različnih oblikah in na različnih oddelkih, se je v letu 2010 kriminalističnoobveščevalna dejavnost sistematizirala in začela delovati v sklopu Centra za kriminalističnoobveščevalno dejavnost. Center za kriminalističnoobveščevalne dejavnost med drugimi deli izvaja tudi nadzorstveno dejavnost nad Oddelki za kriminalističnoobveščevalno dejavnost, kateri delujejo na lokalni ravni policijskih uprav in se ukvarjajo z informatorji in analizo informacij. V Sloveniji je osem oddelkov na lokalni ravni. V zaključnem delu smo se osredotočili na delo oddelka za kriminalističnoobveščevalno dejavnost na Policijski upravi Novo mesto. In sicer smo se raziskovanja lotili s pregledom literature in z izvedbo intervjujev vodstvenih delavcev. Pri delu na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti je pomemben segment izobraževanje kriminalistov in policistov, predvsem pa njihovo poznavanje okolja in hkrati motiviranosti za delo. Mišljenje, da so za to delo primerni samo starejši in izkušeni kriminalisti, je že zdavnaj izpeto, saj je vedno bolj, sicer v okviru zakonskih okvirov, pomembna iznajdljivost in motiviranost posameznega kriminalista ali policista. Implementacija operativne informacije oziroma sodelovanja z informatorjem v okviru kriminalističnoobveščevalne dejavnosti v zvezi uvedbe kazenskega postopka ali prekrška na sodiščih je še vedno slabo dejavna, predvsem zaradi zakonskih omejitev, kot tudi zaradi slabega medsebojnega sodelovanja med policijo in sodišči.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, delo z informatorji, Policijska uprava Novo mesto, izobraževanje policistov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Problematika uporabe novih metod in tehnologij v kriminalističnoobveščevalni dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tina Dreven, 2023, diplomsko delo

Opis: Policijske organizacije so zaradi razvoja novih in sodobnih oblik kriminalitete primorane slediti spremembam, pri čemer je za uspešno ter učinkovito preprečevanje kriminalitete prišlo do prenosa nekaterih obveščevalnih metod v policijsko delovanje. Z razvojem novih oblik policijskih dejavnosti, kakor je na primer obveščevalno vodena policijska dejavnost ter napovedno policijsko delo, se je povečala potreba po uporabi sodobnih tehnologij, ki hitreje, natančneje in uspešnejše zbirajo ter analizirajo podatke in sprejemajo operativne odločitve. Pri uporabi novih metod in tehnologij v policijskem delovanju pa je treba pozornost nameniti tudi težavam, ki jih te prinašajo. V diplomskem delu je bila predstavljena problematika čezmernega nadzora in zbiranja podatkov o ljudeh, kar ogroža njihovo zasebnost ter tveganja, ki jih prinašajo nekakovostni in nepopolni podatki za nadaljnje napovedovanje kriminalitete. Ugotovljeno je bilo, da je v okviru uporabe napovednih algoritmov glavna težava pomanjkanje odprtosti in transparentnosti, kar vpliva tudi na nezmožnost zagotavljanja odgovornosti policijskih organizacij ter nezmožnost izvajanja nadzora nad napovednimi programi. Ker napovedne programe razvijajo tudi zasebni akterji, se problematika transparentnosti in odgovornosti navezuje tudi nanje, pri čemer so etična načela pomembna za zmanjšanje napak državnih in zasebnih akterjev.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminaliteta, policijsko delo, metode, nove tehnologije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 334; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
The integration of forensic intelligence within crime intelligence - comparing Slovenia and Malta : Bachelor's thesis Academic study programme Criminal Justice and Security
Taša Torbica, 2023, diplomsko delo

Opis: Forensic intelligence represents a field where different crime scenes and their perpetrators are linked based on the various traces, forensic evidence, and other data obtained. These findings or links then help investigators carry out their activity more effectively, particularly when it comes to repetitive crime and organised crime. By linking different crimes based on forensic data, forensic intelligence presents a distinct field on its own, but it also serves as an additional source of information for crime intelligence. In this thesis, we tried to answer the question of integrating forensic intelligence into crime intelligence and the role of forensic case data in the latter. In addition, we were also interested in the situation regarding forensic intelligence in Slovenia and Malta. Through a review of the literature, mainly foreign, we have laid out the theoretical foundations of the key concepts. Due to the limited access to the necessary information on the topics under discussion in Slovenia and Malta, interviews were carried out to obtain the necessary information to compare the two countries. We have noted that defining key terms is a challenge, as they vary depending on the authors, languages, and countries. We further concluded that in the above-mentioned two countries, forensic intelligence is used as an additional tool in investigating crime, but to a limited extent. Considering the answers of the interviewees, we believe that the biggest problem in practice is the lack of communication between the relevant units or departments, which limits the use of forensic information from the very beginning of a criminal investigation. We also recommend that the basic concepts in the field of crime intelligence and forensic science should first be properly (and theoretically) defined, especially in Slovenia. 
Ključne besede: forenzična analitika, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, Slovenija, Malta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 515; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost kot podpora proaktivnemu ukrepanju zoper terorizem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Din Hadžić, 2020, diplomsko delo

Opis: Terorizem je danes v svetu ena največjih varnostnih groženj in tveganj. V sodobnih razmerah se terorizem povezuje z drugimi varnostnimi grožnjami, zlasti z organiziranim kriminalom, nedovoljenimi dejavnostmi na področju orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, nezakonitimi migracijami ter trgovino z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami. Razvoj terorizma na meddržavno raven je spodbudil svet v razvoj in delovanje v smeri skupnega globalnega zatiranja te vrste transnacionalnega kriminala. Pri tem je kriminalističnoobveščevalna in njegova nadgradnja obveščevalno vodena policijska dejavnost kot podpora proaktivnemu boju zoper terorizem izredno pomembna. Države Evropske unije so se na nove izzive odzvale s kriminalističnoobveščevalno dejavnostjo, ki zajema proces zbiranja informacij iz vseh zakonitih razpoložljivih virov, njihovo vrednotenje, vnašanje v informacijski sistem ter analiziranje z namenom zagotavljanja kriminalističnooobveščevalnih informacij za potrebe podpore načrtovanja policijskih dejavnosti in odločanja o policijskih ukrepih za preprečevanje in odkrivanja preiskovalnih kaznivih dejanj in ugotavljanja premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj. Leta 2004 Haški program zahteva uvajanje obveščevalno vodene policijske dejavnosti, ki je uradno udejanjena leta 2005 z oblikovanjem Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela (ang. European Crime Intelligence Model, [ECIM]), poleg tega Haški program zahteva oblikovanje in implementacijo nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov, ki bi predstavljali podsisteme samega ECIM-a. S tem na veljavi pridobi strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost.
Ključne besede: diplomske naloge, strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, terorizem, obveščevalno vodena policijska dejavnost, evropski kriminalističnoobveščevalni model
Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 1025; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Pomen obveščevalno vodene policijske dejavnosti za omejevanje kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Stiven Bozhinoski, 2020, diplomsko delo

Opis: V času krčenja finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo policijske organizacije in vse večjega naraščanja števil kriminalnih dejanj se poraja vprašanje o možni vpeljavi novega policijskega modela, ki bi zamenjal stari militaristični model, ki se kaže kot neučinkovit zaradi česar mora policija narediti temeljite sistemske spremembe. Danes za najučinkovitejši model vodenja velja model obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Ta model skrbno razporeja razpoložljiva sredstva organizacije in se osredotoča na kazniva dejanja, ki so nevarna, ponavljajoča se in predstavljajo največji problem policije, torej tista kazniva dejanja, ki jih policija prioritetno obravnava. Številne države članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, so kot odgovor na moderni čas, ki za sabo vleče številne izzive, s katerimi se soočajo policijske organizacije, opredelile vpeljavo novega policijskega modela kot enega ključnih ciljev. V resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 (2007) je bil prvič kot ključni cilj Slovenije v boju proti kriminalu določena vzpostavitev koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Da bi bil potencial modela obveščevalno vodene policijske dejavnosti popolnoma izkoriščen, je potrebno njegovo razumevanje s strani vseh zaposlenih v policiji. Nujno potrebno je upoštevanje vseh njegovih faz obveščevalnega ciklusa, kajti vsaka faza nadgrajuje prejšnjo, tako da so faze med seboj povezane. Nujna je izdelava kakovostnih končnih obveščevalnih izdelkov, ki bodo pravočasno posredovani vodstvenim kadrom, in bodo s podanimi priporočili pripomogli k čim učinkovitejšemu sprejemanju odločitev, ki bodo nedvomno vplivale na kakovostnejše in varnejše življenje državljanov. Ugotovili smo, da si slovenska policija prizadeva za vpeljavo obveščevalno vodene policijske dejavnosti, čeprav je poznavanje delovanja novega modela še dokaj slabo. Zato bo potrebno še veliko izpopolnjevanja zaposlenih na tem področju.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski model, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, slovenska policija
Objavljeno v DKUM: 22.06.2020; Ogledov: 1410; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
Implementacija koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori : magistrsko delo
Nejc Bizant, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je raziskovalno delo s področja implementacije koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, kriminalističnoobveščevalnih izdelkov in sodelovanja pri pripravi ocene ogroženosti s strani hudih in organiziranih oblik kriminala v EU v okviru evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Sestavljena je iz pregleda literature s proučevanega področja ter raziskovalnega dela, kjer je bila izvedena kvalitativna raziskava stopnje implementacije obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah – Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori. Ugotovljeno je bilo, da model obveščevalno vodene policijske dejavnosti še ni implementiran v vseh preučevanih državah. To je bilo ugotovljeno s presojanjem osmih kriterijev, ki obsegajo organizacijsko strukturo, priročnik za implementacijo kriminalističnoobveščevalnega modela in obveščevalno vodene policijske dejavnosti, zakonsko ureditev, vpeljan kriminalističnoobveščevalni model, uporabo kriminalističnoobveščevalnih izdelkov, kompatibilnost z evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom, zavezo in sodelovanje vodstva in izobraževanje, usposabljanje ter osveščanje. Ugotovljeno je bilo, da so vse preučevane države pri implementaciji koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti upoštevale temeljne postulate koncepta. Pri analizi koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah je bilo tudi ugotovljeno, da imajo preučevane države urejen oz. kompatibilen nacionalni kriminalističnoobvečevalni model z Evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom ter da sodelujejo z Europolom in ostalimi državami članicami.
Ključne besede: magistrska dela, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalni model, implementacije
Objavljeno v DKUM: 28.02.2019; Ogledov: 1425; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
Vloga strateške analitike v kriminalističnoobveščevalni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Aljaž Osrajnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Analitična dejavnost predstavlja pomemben element kriminalističnoobveščevalne in obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Njena temeljna funkcija je razvoj kriminalističnoobveščevalnih informacij, ki jih policijska organizacija potrebuje za učinkovito delovanje v boju proti kriminaliteti. Analitična dejavnost se po svoji funkciji deli na dve področji, in sicer operativno in strateško. Vloga strateške analitične dejavnosti prihaja v ospredje prav v obdobju, ko večina policijskih organizacij prehaja iz obstoječih, že dobro poznanih reaktivnih modelov izvajanja policijske dejavnosti, ki temeljijo na hitrih, kratkoročnih rešitvah in ukrepih v boju proti kriminaliteti, v proaktivne modele, ki temeljijo na učinkoviti interpretaciji kriminalnega okolja z namenom povratnega vpliva na kriminaliteto. Vloga operativne analitične dejavnosti v reaktivnih in proaktivnih modelih policijskega dela se kaže predvsem v zagotavljanju neposredne podpore preiskovalnim skupinam pri sprejemanju kratkoročnih odločitev v povezavi z izvajanjem operativnih ukrepov, medtem ko se vloga strateške analitične dejavnosti kaže v podpori odločevalcem pri sprejemanju odločitev, povezanih z uresničevanjem dolgoročnih ciljev policijske organizacije, ugotavljanju novih trendov kriminalitete in vplivu strateškega okolja na kriminaliteto. Analitična dejavnost in končni kriminalističnoobveščevalni izdelki predstavljajo zaključeno celoto aktivnosti, ki se izvajajo v različnih konceptih policijskega dela, politika delovanja posameznega koncepta policijskega dela pa odraža vpliv in vlogo analitične zvrsti, ki kot orodje za produkcijo znanja omogoča neposredno podporo pri uresničevanju ciljev policijske organizacije.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična strategija, kriminalistična analitika, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, strateške analitike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 1285; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Vloga operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju gospodarskega kriminala : diplomsko delo univerzitetnega študija
Klemen Cerar, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska unija od držav članic zahteva vzpostavitev nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, ki temelji na evropskem modelu. V Sloveniji to sicer še ni urejeno, so pa za vzpostavitev že aktivirane delovne skupine, ki pripomorejo k opaznemu napredku na tem področju. Kljub temu pa so zaznane težave, ki zavirajo razvoj kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Glavni vzroki zanje so pomanjkanje znanja in posledična nezainteresiranost vodilnih v policiji, ki še vedno sledijo tradicionalnim modelom vodenja (Potparič, 2014). Z vzpostavitvijo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in nacionalnega modela bo omogočen prehod na obveščevalno vodeno policijsko dejavnost. Tako bo kriminalističnoobveščevalna dejavnost usmerjala policijsko in ne obratno, s čimer bo v ospredje prišla tudi njena proaktivna usmerjenost. V diplomskem delu izpostavljamo pomembnost kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in s tem tudi operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju gospodarskega kriminala. S šolskim primerom smo prikazali vlogo operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju kaznivega dejanja gospodarske kriminalitete in ugotovili, da je nujno potrebna za uspešnejše preiskovanje in preprečevanje vseh oblik kriminalitete. Ugotovili smo tudi, da ima osrednjo vlogo analitik, saj mora s pomočjo svojih znanj, tehnik in orodij, ki jih ima na voljo, sestaviti celotno sliko kaznivega dejanja ter na ta način usmerjati preiskavo.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, analitika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1567; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (459,85 KB)

9.
Kriminalistična obveščevalna dejavnost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Aljaž Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Razvoj kriminalistično obveščevalne dejavnosti se je začel konec 19. stoletja v Veliki Britaniji. Ker se je koncept dela kriminalistično obveščevalne dejavnosti pokazal kot zelo uspešen v boju zoper različne oblike kriminala, si je ta oblika dela začela hitro vtirati pot tudi v varnostne organe drugih držav. Tudi trendi razvoja varnostnih organov danes kažejo na svetlo prihodnost kriminalistično obveščevalne dejavnosti. Ker se je kriminalistično obveščevalna dejavnost razvila iz klasične obveščevalne dejavnosti, lahko med njima opazimo veliko podobnosti. Dejavnosti sta si zelo podobni v organiziranosti dela, v načinu zbiranja podatkov in informacij, pomemben segment zbiranja informacij obema predstavljajo informatorji. Tudi obveščevalni in kriminalistično obveščevalni cikel sta si zelo podobna, saj imata oba enako razporeditev posameznih faz znotraj cikla in tudi procesi tečejo zelo podobno. Kljub veliko podobnostim med dejavnostima, pa med njima prihaja do nekaj bistvenih razlik. Razlike je moč opaziti v samem namenu dejavnosti, v usmeritvi dejavnosti ter tudi končni izdelki se v obveščevalni in kriminalistično obveščevalni dejavnosti bistveno razlikujejo. V Republiki Sloveniji kriminalistično obveščevalno dejavnost opravlja Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, ki je organiziran znotraj Uprave kriminalistične policije. Center je nastal leta 2010 in se od takrat aktivno razvija in izpopolnjuje. CKOD tudi aktivno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Interpol in Europol.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, informatorji, zbiranje podatkov, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 2305; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (595,22 KB)

10.
Oblikovanje nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti : doktorska disertacija
Damjan Potparič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Zaradi spoznanja, da izvajanje policijske dejavnosti na tradicionalen način v razmerah naraščanja števila kaznivih dejanj in ob istočasnem krčenju sredstev, namenjenih za policijo, ne omogoča več učinkovitega izvajanja policijskih funkcij, so se začele pojavljati nove strategije izvajanja policijske dejavnosti, ki večinoma temeljijo na spoznanju o uporabnosti informacij kot podpore pri sprejemanju odločitev. Ena od teh je obveščevalno vodena policijska dejavnost, ki predstavlja nadgradnjo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in hkrati pomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja. Koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti je bil s Haaškim programom na področju pravosodja in notranjih zadev v letu 2004 vnesen v varnostno arhitekturo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Z ustanovitvijo Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela so se načela obveščevalno vodene policijske dejavnosti začela uporabljati na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete s strani agencij EU ter držav članic EU, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. V državah članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji, je treba oblikovati nacionalne kriminalističnoobveščevalne modele, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Brez omenjenih podsistemov model kot sistem ne more učinkovito delovati.Na podlagi diagnosticiranih slabosti v obstoječem kriminalističnoobveščevalnem modelu slovenske policije smo s pomočjo teoretičnih okvirov, ki smo jih razvili v teoretičnem delu, in identificiranih dobrih praks v okviru analize tujih kriminalističnoobveščevalnih modelov oblikovali predlog ukrepov, ki so usmerjeni k odpravljanju slabosti v okviru obstoječega kriminalističnoobveščevalnega modela in implementaciji optimalnega nacionalnega kriminalističnoobveščevalnega modela v slovenski policiji. Ugotovitve doktorske disertacije je mogoče uporabiti tudi pri oblikovanju in implementaciji nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov v državah, ki imajo podobno organizacijsko strukturo policije kot Slovenija.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistična analitika, obveščevalni izdelki, kriminalističnoobveščevalni model, proaktivne policijske strategije, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 04.12.2014; Ogledov: 2720; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici