SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju gospodarskega kriminala
Klemen Cerar, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska unija od držav članic zahteva vzpostavitev nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, ki temelji na evropskem modelu. V Sloveniji to sicer še ni urejeno, so pa za vzpostavitev že aktivirane delovne skupine, ki pripomorejo k opaznemu napredku na tem področju. Kljub temu pa so zaznane težave, ki zavirajo razvoj kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Glavni vzroki zanje so pomanjkanje znanja in posledična nezainteresiranost vodilnih v policiji, ki še vedno sledijo tradicionalnim modelom vodenja (Potparič, 2014). Z vzpostavitvijo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in nacionalnega modela bo omogočen prehod na obveščevalno vodeno policijsko dejavnost. Tako bo kriminalističnoobveščevalna dejavnost usmerjala policijsko in ne obratno, s čimer bo v ospredje prišla tudi njena proaktivna usmerjenost. V diplomskem delu izpostavljamo pomembnost kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in s tem tudi operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju gospodarskega kriminala. S šolskim primerom smo prikazali vlogo operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju kaznivega dejanja gospodarske kriminalitete in ugotovili, da je nujno potrebna za uspešnejše preiskovanje in preprečevanje vseh oblik kriminalitete. Ugotovili smo tudi, da ima osrednjo vlogo analitik, saj mora s pomočjo svojih znanj, tehnik in orodij, ki jih ima na voljo, sestaviti celotno sliko kaznivega dejanja ter na ta način usmerjati preiskavo.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, analitika, diplomske naloge
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 427; Prenosov: 68
.pdf Polno besedilo (459,85 KB)

2.
Oblikovanje nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti
Damjan Potparič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Zaradi spoznanja, da izvajanje policijske dejavnosti na tradicionalen način v razmerah naraščanja števila kaznivih dejanj in ob istočasnem krčenju sredstev, namenjenih za policijo, ne omogoča več učinkovitega izvajanja policijskih funkcij, so se začele pojavljati nove strategije izvajanja policijske dejavnosti, ki večinoma temeljijo na spoznanju o uporabnosti informacij kot podpore pri sprejemanju odločitev. Ena od teh je obveščevalno vodena policijska dejavnost, ki predstavlja nadgradnjo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in hkrati pomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja. Koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti je bil s Haaškim programom na področju pravosodja in notranjih zadev v letu 2004 vnesen v varnostno arhitekturo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Z ustanovitvijo Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela so se načela obveščevalno vodene policijske dejavnosti začela uporabljati na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete s strani agencij EU ter držav članic EU, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. V državah članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji, je treba oblikovati nacionalne kriminalističnoobveščevalne modele, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Brez omenjenih podsistemov model kot sistem ne more učinkovito delovati.Na podlagi diagnosticiranih slabosti v obstoječem kriminalističnoobveščevalnem modelu slovenske policije smo s pomočjo teoretičnih okvirov, ki smo jih razvili v teoretičnem delu, in identificiranih dobrih praks v okviru analize tujih kriminalističnoobveščevalnih modelov oblikovali predlog ukrepov, ki so usmerjeni k odpravljanju slabosti v okviru obstoječega kriminalističnoobveščevalnega modela in implementaciji optimalnega nacionalnega kriminalističnoobveščevalnega modela v slovenski policiji. Ugotovitve doktorske disertacije je mogoče uporabiti tudi pri oblikovanju in implementaciji nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov v državah, ki imajo podobno organizacijsko strukturo policije kot Slovenija.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistična analitika, obveščevalni izdelki, kriminalističnoobveščevalni model, proaktivne policijske strategije, doktorske disertacije
Objavljeno: 04.12.2014; Ogledov: 738; Prenosov: 175
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

3.
Kriminalistična obveščevalna dejavnost
Aljaž Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Razvoj kriminalistično obveščevalne dejavnosti se je začel konec 19. stoletja v Veliki Britaniji. Ker se je koncept dela kriminalistično obveščevalne dejavnosti pokazal kot zelo uspešen v boju zoper različne oblike kriminala, si je ta oblika dela začela hitro vtirati pot tudi v varnostne organe drugih držav. Tudi trendi razvoja varnostnih organov danes kažejo na svetlo prihodnost kriminalistično obveščevalne dejavnosti. Ker se je kriminalistično obveščevalna dejavnost razvila iz klasične obveščevalne dejavnosti, lahko med njima opazimo veliko podobnosti. Dejavnosti sta si zelo podobni v organiziranosti dela, v načinu zbiranja podatkov in informacij, pomemben segment zbiranja informacij obema predstavljajo informatorji. Tudi obveščevalni in kriminalistično obveščevalni cikel sta si zelo podobna, saj imata oba enako razporeditev posameznih faz znotraj cikla in tudi procesi tečejo zelo podobno. Kljub veliko podobnostim med dejavnostima, pa med njima prihaja do nekaj bistvenih razlik. Razlike je moč opaziti v samem namenu dejavnosti, v usmeritvi dejavnosti ter tudi končni izdelki se v obveščevalni in kriminalistično obveščevalni dejavnosti bistveno razlikujejo. V Republiki Sloveniji kriminalistično obveščevalno dejavnost opravlja Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, ki je organiziran znotraj Uprave kriminalistične policije. Center je nastal leta 2010 in se od takrat aktivno razvija in izpopolnjuje. CKOD tudi aktivno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Interpol in Europol.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, informatorji, zbiranje podatkov, policija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 509; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (595,22 KB)

4.
Vloga strateške analitike v kriminalističnoobveščevalni dejavnosti
Aljaž Osrajnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Analitična dejavnost predstavlja pomemben element kriminalističnoobveščevalne in obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Njena temeljna funkcija je razvoj kriminalističnoobveščevalnih informacij, ki jih policijska organizacija potrebuje za učinkovito delovanje v boju proti kriminaliteti. Analitična dejavnost se po svoji funkciji deli na dve področji, in sicer operativno in strateško. Vloga strateške analitične dejavnosti prihaja v ospredje prav v obdobju, ko večina policijskih organizacij prehaja iz obstoječih, že dobro poznanih reaktivnih modelov izvajanja policijske dejavnosti, ki temeljijo na hitrih, kratkoročnih rešitvah in ukrepih v boju proti kriminaliteti, v proaktivne modele, ki temeljijo na učinkoviti interpretaciji kriminalnega okolja z namenom povratnega vpliva na kriminaliteto. Vloga operativne analitične dejavnosti v reaktivnih in proaktivnih modelih policijskega dela se kaže predvsem v zagotavljanju neposredne podpore preiskovalnim skupinam pri sprejemanju kratkoročnih odločitev v povezavi z izvajanjem operativnih ukrepov, medtem ko se vloga strateške analitične dejavnosti kaže v podpori odločevalcem pri sprejemanju odločitev, povezanih z uresničevanjem dolgoročnih ciljev policijske organizacije, ugotavljanju novih trendov kriminalitete in vplivu strateškega okolja na kriminaliteto. Analitična dejavnost in končni kriminalističnoobveščevalni izdelki predstavljajo zaključeno celoto aktivnosti, ki se izvajajo v različnih konceptih policijskega dela, politika delovanja posameznega koncepta policijskega dela pa odraža vpliv in vlogo analitične zvrsti, ki kot orodje za produkcijo znanja omogoča neposredno podporo pri uresničevanju ciljev policijske organizacije.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična strategija, kriminalistična analitika, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, strateške analitike, diplomske naloge
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici