Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve. V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Ključne besede: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Objavljeno v DKUM: 04.08.2021; Ogledov: 667; Prenosov: 140
Celotno besedilo (641,13 KB)

Opis: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Ključne besede: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1040; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Pridobivanje informacij s pomočjo spleta je prisotno že vse od iznajdbe interneta. Pravzaprav je to njegova primarna funkcija. Prav zaradi tega so njegove prednosti začeli izkoriščati tudi preiskovalci. Z njim si lahko pomagajo pri preiskavah kaznivih dejanj, ki so storjena s pomočjo računalnika, pri čemer so najpogostejša kazniva dejanja spletne goljufije in vdori v informacijske sisteme, kot tudi pri klasičnih kaznivih dejanjih, kot je denimo trgovina z ljudmi ali otroška pornografija, pri kateri storilci na spletu puščajo sledi in dokaze, ki so ključnega pomena pri njihovem odkrivanju. V zadnjem obdobju je svoj razcvet doživel tudi »globoki splet«, s katerim je pridobivanje za preiskovanje koristnih informacij oteženo, saj na njem prevladuje popolna anonimnost. Ko govorimo o spletu, ne moremo mimo socialnih omrežij, ki so v naši družbi postala del vsakdanjika in prava zakladnica informacij. Ljudje se niti ne zavedajo, kaj vse objavljajo na socialnih omrežjih, saj jim zavetje računalnika in razsežnost socialnega omrežja ponujata občutek varnosti in anonimnosti. Socialna omrežja so, zaradi lahke dostopnosti, povsod po svetu začeli izkoriščati razni ekstremisti in teroristi, predvsem za novačenje novih članov. Z informacijami na spletu si pri preiskovanju največ pomagajo policisti in kriminalisti. Največ znanja na tem področju imajo kriminalisti in preiskovalci na Oddelku za računalniško kriminaliteto, na katerem poskrbijo, da so vse naprave in informacije pravilno zasežene in obdelane za primeren dokazni postopek na sodišču. Ker pa splet ne pozna meja, je pri preiskovanju kaznivih dejanj zelo pomembno mednarodno policijsko sodelovanje, za katerega v Sloveniji skrbijo v Sektorju za mednarodno policijsko sodelovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, Internet, kriminalistično preiskovanje, socialna omrežja, globoki splet
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1270; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Pri preiskovanju umorov in odkrivanju storilcev je zelo pomembno delo policije ter preiskovalcev, ki skušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo. S pomočjo morebitnih očividcev skušajo pridobiti čim več koristnih informacij, ki bi jim omogočale razvozlati kaznivo dejanje. Z zavarovanjem kraja dejanja preprečijo, da bi se ljudje tam zadrževali ter tako zavarujejo prostor, v katerem bodo iskali materialne dokaze, s pomočjo katerih bodo skušali razvozlati potek dejanja. S pridobljenimi materialnimi dokazi skušajo preiskovalci izslediti storilca in dokazati kaznivo dejanje. Pomembno je, da so pri tem materialni dokazi pravilno zavarovani ter hranjeni, saj le tako zagotovijo njihovo uporabo v poznejšem sodnem postopku. V primeru, da pride med ogledom kraja dejanja ter med postopkom zavarovanja najdenih sledi do morebitnih napak, nenatančnosti ter površnosti preiskovalcev, postanejo najdeni dokazi, ne glede na njihovo pomembnost v celotnem postopku, neveljavni ter jih je treba izločiti iz dokaznega gradiva. Prav zaradi takšnih napak obstajajo primeri, pri katerih so bili očitni storilci kaznivega dejanja oproščeni, saj so morali preiskovalci iz dokaznega gradiva izločiti ključne materialne dokaze. V diplomskem delu se natančneje osredotočimo na primer, ki se je zgodil v okolici Krškega leta 2014. V gostinskem objektu so našli truplo gostilničarja, domnevni storilec, ki naj bi zagrešil kaznivo dejanje umora, pa je bil oproščen. Pri tem so imeli velik pomen prav materialni dokazi, saj so bili ključnega pomena za razjasnitev poteka dogodkov, izsleditev storilca in obsodbo.
Ključne besede: kazniva dejanja, krvni delikti, kriminalistično preiskovanje, materialni dokazi, zavarovanje dokazov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1185; Prenosov: 188
Celotno besedilo (378,20 KB)

Opis: V (kazenskem) pravu je cilj razgovorov z osumljenci, žrtvami, pričami in ostalimi vpletenimi v posamezen primer kaznivega dejanja pridobitev resnične in celotne zgodbe o poteku samega dejanja ter obsodba pravega storilca. Dolgo časa je po svetu prevladoval prisilni način zasliševanja, katerega cilj je pridobitev priznanja. Najbolj znana tehnika je Reidova tehnika zasliševanja, ki pa zaradi svoje neetičnosti in na splošno zaradi napačnega zasledovanega cilja pogosto vodi do napačnih priznanj in posledično obsodb. Cilj je torej dosežen, ni pa dosežena pravica, ki naj bi bila v pravu neko splošno vodilo. Z zavedanjem tega so se v 60. letih 20. stoletja uveljavile v zbiranje informacij usmerjene tehnike, ki težijo k pridobivanju verodostojnih in relevantnih informacij o obravnavanem dogodku. Tu prevladuje po svetu splošno sprejet PEACE model zasliševanja, ki temelji na vzpostavitvi pristnega odnosa med preiskovalcem in intervjuvancem, kar med njima ustvari pozitivno vzdušje in vodi do sodelovanja intervjuvanca ter dosege cilja razgovora. Uporabo modela PEACE podpirajo tudi spoznanja teorije reaktance, ki v svojem bistvu pravi, da vsiljevanje določenega mnenja, mišljenja posamezniku pri njem povzroči odpor, zaradi česar postane še manj dovzeten za naša prepričevanja. Odpor oziroma upor se kaže tako, da se posameznik obnaša ravno nasprotno od z naše strani pričakovanega. Že ta teza, ki v grobem predstavlja bistvo teorije reaktance, podpira uporabo PEACE modela. Empatija preiskovalcev, njihova sproščenost, odprtost torej povzročijo enak odziv pri intervjuvancu, ki je zaradi teh in še mnogih drugih etičnih lastnosti bolj pripravljen sodelovati z nami. Sodelovanje intervjuvanca s pravim motivom, to je izpoved resnice z namenom spoznanja resnice, ne pa zavajanje preiskovalca, pa je pogosto ključno za uspešno razrešitev primera, saj običajno samo dokazi niso dovolj za obsodbo. Preiskovalni intervju, izveden po modelu PEACE, bi se torej moral uveljaviti kot splošno vodilo za izvedbo razgovora z osebami, ki so kakorkoli vpletene oziroma povezane s posameznim primerom kaznivega dejanja, saj predstavlja etično zasledovanje pravega cilja zaslišanj.
Ključne besede: intervju, preiskovalni intervju, zaslišanje, zbiranje informacij, kriminalistično preiskovanje, forenzična psihologija, teorija reaktance, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.02.2017; Ogledov: 1986; Prenosov: 188
Celotno besedilo (788,19 KB)