| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab
Ana Balog, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve. V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Ključne besede: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Objavljeno: 04.08.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (641,13 KB)

2.
Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih
Tjaša Blažič, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca. V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 324; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (609,87 KB)

3.
Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo
Špela Šoba, 2020, magistrsko delo

Opis: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Ključne besede: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Objavljeno: 16.06.2020; Ogledov: 562; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Preiskovanje kraja onesnaženja okolja
Bojan Dobovšek, Robert Praček, Borislav Petrović, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi analize dosedanjih ogledov kraja onesnaženja pripraviti priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in izdelati smernice za njihovo delo v bodoče. Avtorji se omejijo na delo ogledne skupine na kraju onesnaženja v Sloveniji. Poskušajo odgovoriti na vprašanje, katera so tista opravila na kraju ogleda, ki so potrebna za kvalitetno izvedbo predkazenskega postopka in kako to izvesti, da pri tem ogledniki ne bi bili pri delu ogroženi ali izpostavljeni nevarnosti. Metode: Avtorji v delu analizirajo dostopne vire in izvedejo pilotsko raziskavo med izvajalci ogledov in predstavniki pravosodja. V ta namen uporabijo metodo intervjuja s posameznimi strokovnjaki, njihove odgovore pa analizirajo in združijo v posamezne segmente. Za obdelavo rezultatov so uporabili model relacijske baze podatkov QFD (Quality Function Deployment – razvitje funkcij kakovosti) oz. znotraj nje t. i. matriko HOQ (House of Quality – Hiša kvalitete). Ugotovitve: Iz analize dela izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po celi Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Ti ekološki ogledniki bi v svojem rednem delovnem času opravljali redna dela kriminalističnega tehnika oz. kriminalista v svoji regiji. Teh skupin bi bilo največ 5, bi pa bile dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja. Tako usposobljena skupina bi lahko ustrezno skrbela tudi za svojo varnost in varnost sodelujočih. Praktična uporabnost: Izsledki projekta nam bodo pokazali tista najpomembnejša opravila in znanja, ki jih mora ogledna skupina opraviti in imeti na kraju onesnaženja okolja. Prav tako bodo podane smernice, ki bodo izpostavile vprašanje varnosti in opozorile na samo varnostno obnašanje pri opravljanju ogleda onesnaževanja okolja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prvenstveno analizira izvajanje ogledov onesnaženja okolja v Sloveniji.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, ogled kraja kaznivega dejanja, onesnaženje okolja, kriminalistično preiskovanje
Objavljeno: 05.05.2020; Ogledov: 342; Prenosov: 14
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Svetovni splet kot vir informacij v kriminalističnem preiskovanju
Nina Pavlin, 2018, diplomsko delo

Opis: Pridobivanje informacij s pomočjo spleta je prisotno že vse od iznajdbe interneta. Pravzaprav je to njegova primarna funkcija. Prav zaradi tega so njegove prednosti začeli izkoriščati tudi preiskovalci. Z njim si lahko pomagajo pri preiskavah kaznivih dejanj, ki so storjena s pomočjo računalnika, pri čemer so najpogostejša kazniva dejanja spletne goljufije in vdori v informacijske sisteme, kot tudi pri klasičnih kaznivih dejanjih, kot je denimo trgovina z ljudmi ali otroška pornografija, pri kateri storilci na spletu puščajo sledi in dokaze, ki so ključnega pomena pri njihovem odkrivanju. V zadnjem obdobju je svoj razcvet doživel tudi »globoki splet«, s katerim je pridobivanje za preiskovanje koristnih informacij oteženo, saj na njem prevladuje popolna anonimnost. Ko govorimo o spletu, ne moremo mimo socialnih omrežij, ki so v naši družbi postala del vsakdanjika in prava zakladnica informacij. Ljudje se niti ne zavedajo, kaj vse objavljajo na socialnih omrežjih, saj jim zavetje računalnika in razsežnost socialnega omrežja ponujata občutek varnosti in anonimnosti. Socialna omrežja so, zaradi lahke dostopnosti, povsod po svetu začeli izkoriščati razni ekstremisti in teroristi, predvsem za novačenje novih članov. Z informacijami na spletu si pri preiskovanju največ pomagajo policisti in kriminalisti. Največ znanja na tem področju imajo kriminalisti in preiskovalci na Oddelku za računalniško kriminaliteto, na katerem poskrbijo, da so vse naprave in informacije pravilno zasežene in obdelane za primeren dokazni postopek na sodišču. Ker pa splet ne pozna meja, je pri preiskovanju kaznivih dejanj zelo pomembno mednarodno policijsko sodelovanje, za katerega v Sloveniji skrbijo v Sektorju za mednarodno policijsko sodelovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, Internet, kriminalistično preiskovanje, socialna omrežja, globoki splet
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 958; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
Pomen podatkov o elektronskih komunikacijah za kriminalistično preiskavo
Suzana Ipavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete se policija vedno pogosteje srečuje s storilci, ki pri izvrševanju kaznivih dejanj uporabljajo različne elektronske naprave in medije. Elektronske komunikacije, predvsem svetovni splet in elektronska pošta, se zelo hitro širijo, pri svojih dejanjih pa jih uspešno uporabljajo tudi storilci kaznivih dejanj. Za učinkovito preiskavo je prav zato potrebno vse več znanja na tem področju kot tudi ustrezna tehnična opremljenost organov pregona. Na zakonodajnem področju se stanje v povezavi s proučevano tematiko nenehno spreminja, kajti proces globalizacije in s tem povezan razmah kriminala vedno znova odpirajo vedno nove pojavne oblike in razsežnosti kriminala. Na podlagi tega se spreminjajo tudi pristopi in pristojnosti policistov ter kriminalistov, ki te pojave preiskujejo. Predvsem pa je pomembno, da razvoju tehnologije in načinu izvrševanja kaznivih dejanj sledi tudi zakonodaja in tako omogoči učinkovito preiskavo in pregon kaznivih dejanj. Pomembnost problematike se močno odraža v številnih prvinah, vsebovanih v normativno-pravnih aktih na področju dela pravosodja in policije, tako na evropski kot tudi nacionalni ravni. Slovenska zakonodaja se na področju zasebnih komunikacij bistveno ne razlikuje od zakonodaje v drugih evropskih državah, hkrati pa je sodna praksa glede odreditve prikritih preiskovalnih ukrepov in pridobitve izpisa telekomunikacijskega prometa zelo odvisna od stališča posameznega preiskovalnega sodnika. Običajno ti sledijo predlogu državnega tožilca, v posameznih primerih pa se preiskovalni sodnik odloči predlog zavrniti. Preiskava elektronskih naprav zagotovo pomeni velik poseg v ustavno zagotovljeno pravico posameznika do zasebnosti in prav zato zahteva jasno določenost v zakonu in močno pravno varstvo. Vedno nove razsežnosti in oblike kriminalitete terjajo uvajanje novih rešitev in tehtanje med učinkovitostjo pregona in varovanjem prekomernih posegov v pravice posameznika.
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, elektronske komunikacije, prikriti preiskovalni ukrepi, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 04.07.2018; Ogledov: 712; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (976,51 KB)

7.
Obravnava materialnih dokazov pri preiskavi krvnih deliktov
Gaja Žižmond, 2017, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju umorov in odkrivanju storilcev je zelo pomembno delo policije ter preiskovalcev, ki skušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo. S pomočjo morebitnih očividcev skušajo pridobiti čim več koristnih informacij, ki bi jim omogočale razvozlati kaznivo dejanje. Z zavarovanjem kraja dejanja preprečijo, da bi se ljudje tam zadrževali ter tako zavarujejo prostor, v katerem bodo iskali materialne dokaze, s pomočjo katerih bodo skušali razvozlati potek dejanja. S pridobljenimi materialnimi dokazi skušajo preiskovalci izslediti storilca in dokazati kaznivo dejanje. Pomembno je, da so pri tem materialni dokazi pravilno zavarovani ter hranjeni, saj le tako zagotovijo njihovo uporabo v poznejšem sodnem postopku. V primeru, da pride med ogledom kraja dejanja ter med postopkom zavarovanja najdenih sledi do morebitnih napak, nenatančnosti ter površnosti preiskovalcev, postanejo najdeni dokazi, ne glede na njihovo pomembnost v celotnem postopku, neveljavni ter jih je treba izločiti iz dokaznega gradiva. Prav zaradi takšnih napak obstajajo primeri, pri katerih so bili očitni storilci kaznivega dejanja oproščeni, saj so morali preiskovalci iz dokaznega gradiva izločiti ključne materialne dokaze. V diplomskem delu se natančneje osredotočimo na primer, ki se je zgodil v okolici Krškega leta 2014. V gostinskem objektu so našli truplo gostilničarja, domnevni storilec, ki naj bi zagrešil kaznivo dejanje umora, pa je bil oproščen. Pri tem so imeli velik pomen prav materialni dokazi, saj so bili ključnega pomena za razjasnitev poteka dogodkov, izsleditev storilca in obsodbo.
Ključne besede: kazniva dejanja, krvni delikti, kriminalistično preiskovanje, materialni dokazi, zavarovanje dokazov, diplomske naloge
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 817; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (378,20 KB)

8.
Preiskovanje ropov
Nastja Drnjač, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo preiskovanje ropov na območju PU Novo mesto. Za načrtovanje ropa storilec po navadi ne potrebuje posebnega znanja in organizacije, saj je izvedba dokaj preprosta in ne zahteva posebne tehnike. Izjema so bančni ropi in ropi v druge denarne ustanove, ki so zelo načrtovani in proučeni, saj je v teh primerih roparski plen zelo velik, vendar pa je tveganje, da roparja najdejo, večje. Kriminalisti za dokazovanje ropa najpogosteje uporabljajo metodo prepoznavanja ali primerjavo kontaktnih sledov, najdenih na kraju dejanja in kontaktnih sledov, najdenih na osumljencu. Skozi raziskavo smo prišli do dveh ugotovitev, in sicer da je na območju PU Novo mesto v povprečju zelo malo ropov in da pri izvrševanju le-teh storilec po večini uporablja fizično silo. V diplomskem delu smo tako na podlagi statističnih izračunov ovrgli hipotezo, da so storilci pri ropu največkrat uporabili strelno orožje. Podrobnejši pregled podatkov je pokazal, da je v 90 % storilec uporabil za napad fizično silo, strelno orožje pa je bilo uporabljeno samo v 6 primerih in predstavlja 6 % delež. Ugotovili smo tudi, da število ropov na območju PU Novo mesto odstopa od povprečja v RS, saj je število tovrstnih kaznivih dejanj približno za tretjino nižje od povprečja celotne Republike Slovenije. Na podlagi statističnih izračunov smo drugo hipotezo potrdili, in sicer da se največ ropov zgodi v večernih urah. Po izračunu se je izkazalo, da je bilo 35 % ropov storjenih v času med 18:00 do 23:59.
Ključne besede: ropi, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, statistični podatki, diplomske naloge
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 735; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1013,07 KB)

9.
Utemeljitev preiskovalnega intervjuja s spoznanji teorije reaktance
Urša Zupanec, 2017, magistrsko delo

Opis: V (kazenskem) pravu je cilj razgovorov z osumljenci, žrtvami, pričami in ostalimi vpletenimi v posamezen primer kaznivega dejanja pridobitev resnične in celotne zgodbe o poteku samega dejanja ter obsodba pravega storilca. Dolgo časa je po svetu prevladoval prisilni način zasliševanja, katerega cilj je pridobitev priznanja. Najbolj znana tehnika je Reidova tehnika zasliševanja, ki pa zaradi svoje neetičnosti in na splošno zaradi napačnega zasledovanega cilja pogosto vodi do napačnih priznanj in posledično obsodb. Cilj je torej dosežen, ni pa dosežena pravica, ki naj bi bila v pravu neko splošno vodilo. Z zavedanjem tega so se v 60. letih 20. stoletja uveljavile v zbiranje informacij usmerjene tehnike, ki težijo k pridobivanju verodostojnih in relevantnih informacij o obravnavanem dogodku. Tu prevladuje po svetu splošno sprejet PEACE model zasliševanja, ki temelji na vzpostavitvi pristnega odnosa med preiskovalcem in intervjuvancem, kar med njima ustvari pozitivno vzdušje in vodi do sodelovanja intervjuvanca ter dosege cilja razgovora. Uporabo modela PEACE podpirajo tudi spoznanja teorije reaktance, ki v svojem bistvu pravi, da vsiljevanje določenega mnenja, mišljenja posamezniku pri njem povzroči odpor, zaradi česar postane še manj dovzeten za naša prepričevanja. Odpor oziroma upor se kaže tako, da se posameznik obnaša ravno nasprotno od z naše strani pričakovanega. Že ta teza, ki v grobem predstavlja bistvo teorije reaktance, podpira uporabo PEACE modela. Empatija preiskovalcev, njihova sproščenost, odprtost torej povzročijo enak odziv pri intervjuvancu, ki je zaradi teh in še mnogih drugih etičnih lastnosti bolj pripravljen sodelovati z nami. Sodelovanje intervjuvanca s pravim motivom, to je izpoved resnice z namenom spoznanja resnice, ne pa zavajanje preiskovalca, pa je pogosto ključno za uspešno razrešitev primera, saj običajno samo dokazi niso dovolj za obsodbo. Preiskovalni intervju, izveden po modelu PEACE, bi se torej moral uveljaviti kot splošno vodilo za izvedbo razgovora z osebami, ki so kakorkoli vpletene oziroma povezane s posameznim primerom kaznivega dejanja, saj predstavlja etično zasledovanje pravega cilja zaslišanj.
Ključne besede: intervju, preiskovalni intervju, zaslišanje, zbiranje informacij, kriminalistično preiskovanje, forenzična psihologija, teorija reaktance, magistrska dela
Objavljeno: 17.02.2017; Ogledov: 1626; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (788,19 KB)

10.
Kriminalistično preiskovanje sumljivih prometnih nesreč
Nensi Luša, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali eno izmed večjih problematik, ki se pojavlja v zavarovalnicah in sodi med gospodarsko kriminaliteto, to so prirejene prometne nesreče oz. zavarovalniške goljufije. Posameznike privedejo do storitve kaznivih dejanj različni razlogi, v velikem številu pa se odločajo prav za zavarovalniške goljufije z namenom povečanja zasebnega premoženja na nezakonit način, kar pomeni z oškodovanjem zavarovalnic. Zato imajo pri odkrivanju teh vrst goljufij pomembno vlogo zavarovalnice same, poleg njih pa tudi zasebni detektivi in drugi strokovnjaki na tem področju, ki s pridobivanjem ustreznih informacij in dokumentov uspešno opravijo kriminalistično preiskovanje. Izpostavili smo problem odkrivanja zavarovalniških goljufij, katerih preiskovanje zahteva poznavanje klasičnih preiskav prometnih nesreč, pa tudi preiskav goljufij kot oblik gospodarske kriminalitete. Ključna dejavnika pri preiskovanju in odkrivanju sta tudi interno gradivo in uporaba programskih orodij, brez katerih bi zavarovalniške goljufije težko odkrili in analizirali. Osredotočili smo se na Zavarovalnico Triglav, d.d., ki je pri preiskovanju uspešna predvsem zaradi sodelovanja z zasebnimi detektivi in strokovnimi izvedenci. S preučevanjem primerov zavarovalniških goljufij smo prišli do nekaterih rešitev, ki bi problem preprečili ali vsaj omilili. Rešitev vidimo predvsem v doslednem in strožjem kaznovanju kršiteljev, ki bi morebitne storilce odvrnilo od izvršitve zavarovalniških goljufij.
Ključne besede: prometne nesreče, sumljive okoliščine, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, zavarovalniške goljufije, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2016; Ogledov: 1000; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici