1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Vidik zahodnih držav na razvoj kriminalistike v času in na ozemlju Sovjetske zveze : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Šumak, 2023, diplomsko delo Opis: V literaturi lahko pogosto beremo o razvoju zahodne kriminalistike, kamor spada razvoj policije v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike, redkeje pa je omenjen razvoj vzhodne kriminalistike. Namen diplomskega dela je bil raziskati pogled zahodnih držav na razvoj kriminalistike v času in prostoru Sovjetske zveze od njenega začetka do njenega razpada ter vpliv na obdobje po razpadu. Sovjetska zveza je v okviru Ljudskega komisariata za notranje zadeve ustanovila milico, ki je opravljala funkcijo redne policije. Njene naloge so bile bolj tradicionalno usmerjene, medtem ko je bila Cheka (rus. Vserossijskaya Chrezvychajnaya Komissiya, slov. Vseruska izredna komisija za boj proti kontrarevoluciji in sabotažam) kot tajna policijska organizacija usmerjena k boju proti poskusom in dejanjem kontrarevolucije in sabotaže. Chekin naslednik je bil Komite državne varnosti (KGB), ki je med hladno vojno veljal za eno najboljših varnostno-obveščevalnih služb. Komunistična partija Sovjetske zveze je imela kot glavna politična stranka nadzor nad skoraj vsem, tudi nad preiskovanjem kaznivih dejanj, pri čemer so bili storilci političnih kaznivih dejanj (tj. osebe, ki so predstavljale nevarnost vodilnim) bolj na udaru kot storilci klasičnih kaznivih dejanj. V posovjetskem času se je stopnja kriminalitete drastično dvignila, poslabšanju ekonomskih pogojev pa je botroval tudi nadaljnji razvoj organizirane kriminalitete.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, komunizem, Sovjetska zveza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.08.2023; Ogledov: 534; Prenosov: 78
 Celotno besedilo (913,71 KB) |
7. Preiskovanje tihotapljenja ljudi : magistrsko deloDamjan Apollonio, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava preiskovanje tihotapljenja ljudi s kriminalističnega vidika. V teoretičnem delu magistrskega dela je opredeljen termin organizirane kriminalitete, razlike in povezanost med tihotapljenjem ljudi ter trgovino z ljudmi, pravna ureditev tihotapljenja ljudi v Sloveniji, našteti so ključni kriminalistični ukrepi predkazenskega postopka preiskovanja teh specifičnih kaznivih dejanj, t.i. klasični kriminalističnimi ukrepi in prikriti preiskovalni ukrepi, pomen mednarodnega sodelovanja in sodelovanja policije s tožilstvom. V nadaljevanju magistrskega dela je predstavljen empirični del, ki temelji na raziskavi, le-to pa smo opravili s pomočjo spletne ankete, ki je bila posredovana kriminalistom na državnem in regionalnem nivoju, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi. Z raziskavo smo ugotovili, da med kriminalisti zaposlenimi na državnem in regionalnem nivoju, glede mnenja o pomembnosti dejavnikov klasičnih kriminalističnih ukrepov, kot ukrepov za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlik. Ugotovili smo tudi, da med formalno stopnjo izobrazbe kriminalistov in njihovo oceno dejavnika sodelovanja s tožilstvom na podlagi uredbe, ki po mnenju kriminalistov vpliva ali tudi ne vpliva na uspešnost preiskovanja tihotapljenja ljudi, ne obstaja povezanost v populaciji. Potrdili pa smo, da da med kriminalisti zaposlenimi v policiji manj kot 20 let in več kot 20 let, glede mnenja o pomembnosti dejavnika prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, kot ukrepa za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlike.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, tihotapljenje ljudi, kriminalistično preiskovanje, kriminalistični ukrepi, prikriti preiskovalni ukrepi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 1299; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,69 MB) |
8. Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Balog, 2021, diplomsko delo Opis: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve.
V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Ključne besede: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Objavljeno v DKUM: 04.08.2021; Ogledov: 1074; Prenosov: 183
Celotno besedilo (641,13 KB) |
9. Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Blažič, 2021, diplomsko delo Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca.
V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1566; Prenosov: 210
Celotno besedilo (609,87 KB) |
10. Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo : magistrsko deloŠpela Šoba, 2020, magistrsko delo Opis: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Ključne besede: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1566; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,37 MB) |
