| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga intuicije v kriminalističnem mišljenju : magistrsko delo
Taja Rednak, 2023, magistrsko delo

Opis: Intuicija je podzavestna sposobnost, ki obdela razpoložljive informacije oz. jih nadgradi za nadaljnje sklepanje in odločanje. Prisotna je tako pri vsakodnevnih življenjskih odločitvah kot tudi v kriminalističnem mišljenju, pri posameznih preiskovalnih dejanjih (opravljanje informativnih razgovorov) in posledično pri reševanju kriminalističnih problemov. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima intuicija v kriminalističnem mišljenju. Na podlagi pregleda znanstvene literature odkrivamo, da intuicija skupaj s kriminalističnim mišljenjem preiskovalcem pomaga reševati lahke in zahtevne kriminalistične probleme. Preiskovalci so tisti, ki nenačrtno reagirajo na odzive oz. odgovore preiskovanih. Takrat naj bi za oblikovanje vprašanj na podlagi odziva izpraševanca uporabili intuicijo. Sposobnost izbire pravega argumenta ob pravem času pri razgovoru pogosto loči uspešnega preiskovalca od manj uspešnega. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z različnimi kriminalisti v Sloveniji. Nekateri kriminalisti zagovarjajo prisotnost intuicije pri opravljanju informativnih razgovorov, drugi to zanikajo. Kljub temu so mnenja, da je intuicija zelo uporabna v preiskovalnem procesu. Da bi bila njena uporaba učinkovita, so pomembni tako znanje kot tudi delovne in življenjske izkušnje. Pri uporabi intuicije sta vselej potrebni dodatna previdnost in distanca. Intuicija ni zanesljiva, kar poudarjajo tudi naši intervjuvanci. V prihodnosti bi bilo treba zaradi pomanjkanja empiričnih in znanstvenih raziskav večji poudarek nameniti poglobljenemu raziskovanju intuicije v Sloveniji in tujini. Do te tematike je treba zaradi njene kompleksnosti pristopiti na sistematičen način. Preiskovalce je treba usposobiti tako, da bi se zavedali dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri sklepanju odločitev. Za uspešno preučevanje in razvoj intuicije jo je treba uvesti kot kognitivno veščino ali kot pripomoček, ki bi temeljil na znanju in izkušnjah in s katerim bi bili kriminalistični problemi rešeni hitreje ali celo uspešneje.
Ključne besede: intuicija, kriminalistično mišljenje, odločanje, informativni pogovor, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Pomen ustvarjalnega mišljenja pri kriminalističnih nalogah : diplomsko delo univerzitetnega študija
Matej Vidrih, 2016, diplomsko delo

Opis: Mišljenje je poseben duševni proces, katerega kompleksnost nima meja, zato še danes predstavlja trn v peti psihologom in znanstvenikom, ki želijo ta pojem proučevati. O mišljenju vemo vse več informacij, vse več panog in ved se ukvarja z njim in njegovim pomenom v svoji stroki. Tudi kriminalistika ni izjema, saj je mišljenje pri reševanju kriminalističnih nalog ključnega pomena za rešitev naloge. Ravno zaradi svoje specifičnosti in stroke se je v kriminalistiki razvila posebna vrsta mišljenja imenovana kriminalistično mišljenje. Z vidika reševanja problemskih nalog povezanih z našo stroko je zlasti pomembno ustvarjalno mišljenje, ki preiskovalcu omogoči uporabo kreativnosti, drugačnosti in specifičnosti pri njegovem načinu mišljenja. Ustvarjalno mišljenje je izjemnega pomena v vseh fazah kriminalističnega dela, ki zahtevajo različne pristope, metode in strukture mišljenja, ki jih preiskovalec uporablja. Pri tem velja opozoriti, da je ustvarjalnost v veliki meri odvisna od posameznikovih osebnostnih lastnosti, znanja, izkušenj in drugih dejavnikov, ki lahko v danem trenutku ključno vplivajo na mišljenje posameznika in njegovo ustvarjalnost. Te značilnosti so ključnega pomena predvsem v trenutkih sestavljanja hipotez in verzij preiskovalca, odkrivanju sledi in kasneje zaslišanju osumljenca, kjer njegova percepcija in apercepcija skupaj z njegovimi izkušnjami in znanjem vpliva na ustvarjalnost. Ravno ustvarjalnost preiskovalcu omogoči večji obseg pozornosti, drugačno mišljenje od ostalih in s tem bolj raznoliko mišljenje, ki je velikokrat pot do končne rešitve. Velja še poudariti, da je ustvarjalnost preiskovalca velikokrat povezana s težavnostjo kriminalistične naloge, saj težavnejše naloge zahtevajo večjo umsko gibkost in večjo stopnjo kreativnosti posameznika.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, kriminalistični proces, ustvarjalno mišljenje, intuicija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1724; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (505,44 KB)

3.
Sherlock Holmes in njegov pomen za razvoj kriminalistike : diplomsko delo
Mojca Maršanič, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično mišljenje, razvoj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.05.2011; Ogledov: 1962; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (509,83 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici