| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
V lepi modri uniformi
Jakob Demšar, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, kriminalistična policija, Slovenija, pravni red, spremembe, politika
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (311,38 KB)

3.
Fluktuacija v kriminalistični policiji : (okrogla miza)
2005, drugi sestavni deli

Ključne besede: policija, kriminalistična policija, fluktuacija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (118,36 KB)

4.
Policija v očeh policistov
Peter Umek, Igor Areh, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zadovoljstvo pri delu, policisti, policija, kriminalistična služba, raziskave
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (518,62 KB)

5.
"Intelligence analysis" v slovenski kriminalistični policiji
Igor Veršnik, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policijska analitika, kriminalistična analitika, kriminalistična policija, Slovenija, strateška analiza
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (481,59 KB)

6.
Strategija omejevanja organiziranega kriminala v Republiki Sloveniji : plenarno zasedanje
Anton Dvoršek, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: organizirani kriminal, Slovenija, zatiranje kriminalitete, kriminalistična strategija, policija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (244,61 KB)

7.
Kriminalistični vidiki odkrivanja in dokazovanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jože Klobasa, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni postopki kriminalistične policije, ki se nanašajo na obravnavo suma kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenim prehajanjem meje ali ozemlja države Republike Slovenije. S pomočjo statističnih kazalcev je prikazan porast zaznanih ilegalnih migracij v obdobju od leta 2016 do leta 2019 na slovensko-hrvaški meji in porast zaznanih kaznivih dejanj na področju tihotapstva ljudi v tem obdobju. Opisana je sprememba kazenske zakonodaje na tem področju, ko je želel zakonodajalec z višanjem zapornih kazni ustaviti trend naraščanja tovrstnih kaznivih dejanj. Za bolj plastično predstavo je podan opis izmišljenega primera, ko policisti med opravljanjem nalog javne varnosti ob državni meji z Republiko Hrvaško zaznajo sum kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države. Za zaznano kaznivo dejanje je opisan predkazenski postopek, omejitve in težave preiskovalcev ter sodelovanje z okrožnim državnim tožilstvom. Opravljen je bil intervju z višjim državnim tožilcem, ki je opisal izzive tožilstva pri dokazovanja tega kaznivega dejanja na sodišču. Ocena tožilstva je, da je sodelovanje tožilstva in policije na tem področju dobro in da ni potrebe po spremembi veljavne zakonodaje. Po naši oceni ima večina obravnavanih kaznivih dejanj iz področja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države značilnosti, ki jih uvrščajo med organizirano mednarodno kriminaliteto. Zato je pri preiskavi tovrstnih kaznivih dejanj še toliko bolj pomembno usklajeno mednarodno policijsko sodelovanje.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična policija, organizirani kriminal, kazensko pravo, tihotapljenje ljudi, migracije, prehod meje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 681; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (772,92 KB)

8.
Sodelovanje med kriminalistično policijo in državnim tožilstvom - pogled z vidika kriminalistov : magistrsko delo
Marja Žnidarko, 2015, magistrsko delo

Opis: Povečanje kriminalitete od organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v zadnjem času zahteva, da se kadrovsko in strokovno prilagodijo tako, da so kos novim oblikam in razsežnostim kriminalitete. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja sodelujočih organov v predkazenskem postopku jasno določena in da je njihova naloga odkrivanja, preiskovanja in pregona storilcev kaznivih dejanj čim bolj učinkovita. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odnos med policijo in državnim tožilstvom, ki sodelujeta v predkazenskem postopku tako, da državni tožilec daje navodila in predloge v zvezi z zbiranjem obvestil in dokazov o pravno relevantnih dejstvih. Opredelili smo vlogo policije in državnega tožilca, ki je s sprejetjem 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (2012) pridobil pravico, da z obveznimi navodili in strokovnimi mnenji usmerja zraven policije tudi druge državne organe in institucije. Pri njunem razmerju je zelo pomembna Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki zraven podrobnejših pravil o sodelovanju med obema organoma, podrobneje ureja tudi vzpostavitev specializirane preiskovalne skupine. V zadnjem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med kriminalisti v Sloveniji in s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako ocenjujejo sodelovanje z državnimi tožilci. Ugotovili smo, da slovenski kriminalisti menijo, da uvedba Uredbe ni povečala učinkovitosti odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je med drugim povzročila dodatno administracijo, ki je kriminalisti pri vsakodnevnem delu že tako ali tako imajo preveč. Med drugim slovenski kriminalisti ocenjujejo, da na vzpostavitev dobre komunikacije z državnimi tožilci v največji meri vpliva oblikovanje zaupnega in partnerskega odnosa med obema organoma. Kriminalistom največji problem pri sodelovanju z državnimi tožilci predstavlja dejstvo, da se zaradi hitre menjave kadrov na obeh straneh, kriminalisti in državni tožilci med seboj ne poznajo dovolj dobro. Menimo, da omenjen problem še dodatno otežuje možnost, da bi oba organa vzpostavila zaupanja vreden in partnerski odnos, ki sta pogoj za dobro sodelovanje in posledično tudi za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj.
Ključne besede: predkazenski postopek, kriminalistična policija, kriminalisti, preiskovanje, državno tožilstvo, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 1780; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

9.
OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJA KOT TEMELJ ISKANJA MATERIALNE RESNICE
Mateja Maksimovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ogled kraja kaznivega dejanja kot temelj iskanja materialne resnice, poudarja pomembnost ogleda, ki je v procesnem pomenu posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi policija ali sodišče z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja ugotovijo in razjasnijo, za kazenski postopek, pomembna dejstva. Osnovni namen ogleda je, da se najdejo in zavarujejo dejstva in sledovi kaznivega dejanja z namenom razjasnitve kaznivega dejanja in odkritja storilca. Med različnimi preiskovalnimi dejanji, ki jih morajo preiskovalci opraviti za učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj, ima še posebej pomembno vlogo ogled kraja kaznivega dejanja, saj je velikokrat prav na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja, odkritje in obsodbo storilca. Ogled se od drugih preiskovalnih dejanj loči predvsem po tem, da se pri opravljanju ogleda kraja dejanja objektivno in statično ugotavlja konkretno dejansko stanje in celoten potek kaznivega dejanja. V diplomskem delu sta primerjalno prikazani le rekonstrukcija in hišna preiskava. Kadar se ogled opravlja v zaprtih prostorih, se velikokrat postavlja vprašanje razmejitve med ogledom kraja dejanja in hišno preiskavo, ki pomeni poseg v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ter za izvedbo katere zakon zahteva izpolnitev določenih pogojev. Ogled je enkratno in neponovljivo dejanje, od katerega so odvisna vsa nadaljnja opravila, zato so lahko morebitne napake usodne za nadaljnji postopek, sploh v procesnem smislu, kjer lahko pomenijo izpodbojni razlog za izločitev dokazov. Bistveno je, da se ogled kraja dejanja opravi strokovno pravilno in precizno, saj je od tega odvisna procesna vrednost materialnih sledi in predmetov, zbranih pri ogledu. Iz primerov prakse sodišč pri nas in v tujini je razvidno, kateri so nekateri pogosti problemi, ki lahko nastanejo v zvezi s forenzičnimi dokazi ter vzroki za njih.
Ključne besede: ogled, hišna preiskava, rekonstrukcija, sodišče, preiskovalni sodnik, kriminalistična policija, forenzični laboratorij, kaznivo dejanje, kazenski postopek., forenzični dokazi.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 4077; Prenosov: 836
.pdf Celotno besedilo (882,56 KB)

10.
Vpliv fiktivnih medijskih vsebin na kriminalistično in policijsko dejavnost : magistrsko delo
Boštjan Slak, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga s svojo vsebino prispeva k že sedaj obseženemu polju preučevanja vplivov medijev na družbo. Čeprav je v svojem smislu izrazito osredotočena na specifičen podžanr medijskih vsebin (kriminalistiko) in na specifičen segment družbe (kriminaliste in policiste), se njena vsebina razprostira širše, saj je pravzaprav nemogoče obdelati tovrstno tematiko na izrazito ozek način. Določena spoznanja o medijskem vplivu smo črpali iz raziskovanj o medijskem vplivu na politične, sociološke, kriminološke, umetnostne in ostale segmente človeške družbe ter jih aplicirati v kontekst kriminalistične dejavnosti. Naloga predstavi določene vplive medijev na procese razmišljanja in njihov posredni vpliv na policijsko ter kriminalistično dejavnost. Raziskuje možnost, da na kriminalistični proces občasno deluje oblika socialnega pritiska. Prav tako podaja teoretična izhodišča, da ko medijske vsebine delujejo čustveno in intenzivno (npr. spodbujajo agresijo), to v določeni mikro ravni lahko vpliva na pojavnost kriminalitete; ko delujejo inspiracijsko, vplivajo na modus operandi storilcev (npr. posnemovalci); v primeru, da medijske vsebine javnosti predstavljajo primarni vir, preko katerega se seznanjajo o kriminalističnih procesih, to vpliva na interakcijo med kriminalistom ali policistom in žrtvijo, oškodovancem ali pričo. Naloga tako odkriva, da so fiktivne medijske vsebine, ki prikazujejo kriminalistično dejavnost, izredno popularne. Njihova popularnost je zgodovinsko neomajna. In tudi vplivi (tako pozitivni kot negativni), ki naj bi jih tovrstne vsebine imele, se perpetualno pojavljajo. Zadnji v nizu medijsko povzročenega vpliva naj bi bil CSI-efekt, za katerega pa tisti, ki poglobljeno spremljamo tematiko, menimo, da mu kljub raziskovalni popularnosti manjkajo osnovne prvine definiranosti in konsenza, kaj sploh povzroča. Mi smo uporabili generičen pristop in navedli vse domnevne posledice. Empirično smo preverili (in ovrgli) eno izmed domnev CSI-efekta, ki pravi, da se tisti, ki pogosteje spremljajo fiktivne kriminalistične vsebine, štejejo za bolj izobraženi glede preiskovalnih postopkov. Pri tem opozarjamo, da je naša raziskava zgolj pilotske narave. Večje vrednosti, kot empirična ovržba ene izmed domnev, so bila spoznanja o problemih, s katerimi se srečamo pri raziskovanju tovrstne teme.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, kriminalistika, kriminalistična dejavnost, mediji, vplivi, raziskave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.04.2013; Ogledov: 2250; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 10.84 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici