1. Kriminalistična analitika v nekaterih evropskih državah : diplomsko delo univerzitetnega študijaŽiga Doberšek, 2013, diplomsko delo Opis: Časi, ko je posamezna huda kazniva dejanja bolj ali manj uspešno izvajala ena sama oseba, so dokončno minili. Storilci delujejo vedno bolj organizirano, tudi preko državnih meja, pojavljajo se nove in vedno bolj zapletene oblike kriminalitete. Logična posledica hitrega razvoja organizirane kriminalitete je bila nemoč policije, ki je morala za učinkovito kosanje z novimi nevarnostmi prilagoditi svojo organizacijo in reorganizirati svoj model delovanja.
Rešitev se skriva v implementaciji koncepta kriminalistične analitike, znotraj katere obstaja poseben obveščevalni proces, sestavljen iz več faz. Gre za sistematično zbiranje, ocenjevanje in analiziranje podatkov ter informacij z namenom pridobivanja analitičnih produktov taktičnega, operativnega ali strateškega pomena. Tovrstna kriminalistična obveščevalna dejavnost se je izkazala za uporabno pri omejevanju številnih vrst kriminalitete, zato se je na njeni osnovi začela razvijati proaktivno usmerjena obveščevalno vodena policijska dejavnost. Ta koncept policijske organizacije predstavlja izredno učinkovit odgovor na vse večji razkorak med stopnjo kriminalitete na ter finančno zmogljivostjo policije in številčnostjo njenih kadrov.
Kriminalistične policije po vsem svetu se že zavedajo, da je kriminalistična analitika eno najbolj uporabnih orodij, ki jih imajo na voljo. Kljub temu pa njeno uveljavitev v praktičnem kriminalističnem delu spremlja nemalo težav in dolgo časovno obdobje do popolne implementacije v kriminalistično preiskovanje, čemur se ni mogla izogniti niti slovenska kriminalistična policija. Posamezne države se različno lotevajo teh preprek, posledica tega pa so razlike med posameznimi službami za kriminalistično analitiko. Le-te se po posameznih policijskih organizacijah razlikujejo po podrobnosti organizacije in umestitvi znotraj ali zunaj kriminalistične policije, skupna pa je njihova centraliziranost znotraj omenjenih organizacij.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična analitika, kriminalistična obveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2013; Ogledov: 1902; Prenosov: 271
 Celotno besedilo (516,84 KB) |
2. Primerjava kriminalistične in vojaške obveščevalne dejavnosti : magistrsko deloMarjeta Tavčar, 2013, magistrsko delo Opis: V nalogi je predstavljena primerjava kriminalistične obveščevalne dejavnosti in vojaške obveščevalne dejavnosti na podlagi njunih značilnosti. Predstavljeni so pojmi obveščevalna dejavnost, vojaška obveščevalna dejavnost, kriminalistična obveščevalna dejavnost, obveščevalni podatek, obveščevalna informacija, obveščevalni izdelek in drugo.
Najprej na kratko predstavimo obveščevalno dejavnost, nato podrobneje še kriminalistično obveščevalno dejavnost in vojaško obveščevalno dejavnost. V okviru teh je za slednji dve poudarek v predstavitvi organizacije, obveščevalnih funkcij, obveščevalnega cikla, obveščevalnih informacij oziroma obveščevalnih izdelkov ter v okviru kriminalistične obveščevalne dejavnosti še pomen obveščevalno vodene policijske dejavnosti.
Kot posebej pomembno podrobneje osvetlimo načine pridobivanja surovih podatkov, ki vstopajo v obveščevalni proces in predstavljajo temelj za vse nadaljnje faze v obveščevalnem procesu. Pozornost je pri tem usmerjena na podobnosti in razlike med kriminalistično obveščevalno dejavnostjo in vojaško obveščevalno dejavnostjo ter na to, katere so morebitne prednosti, ki bi lahko koristile pri izvajanju kriminalistične obveščevalne oziroma vojaško obveščevalne dejavnosti za našo državo.
Ključne besede: obveščevalni sistemi, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, kriminalistična obveščevalna dejavnost, vojaška obveščevalna dejavnost, primerjave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.08.2013; Ogledov: 1650; Prenosov: 370
Celotno besedilo (617,05 KB) |
3. Preiskovanje kaznivih dejanj v Slovenski vojski : magistrsko deloDamijan Janežič, 2012, magistrsko delo Opis: Iz proučene literature in opravljene raziskovalne naloge smo ugotovili, da je preiskovanje, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, ki se zgodijo v Slovenski vojski zagotovo področje, ki Ministrstvu za obrambo oz. njenim službam predstavlja izziv, ki se mu ne bo moč izogniti. Lahko celo trdimo, da ne vidimo smiselnih argumentov, na podlagi katerih bi lahko »razumno« vztrajali na dualizmu preiskovanja kaznivih dejanj. Kazniva dejanja, ki se zgodijo v Slovenski vojski in na misijah v tujini skladno z veljavnimi predpisi, preiskujeta dva organa, in sicer 17. bataljon vojaške policije in Kriminalistični oddelek Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo. Službi sta različno organizirani, imata neenotna pooblastila in omejena območja pristojnosti. Predpisi, ki urejajo proučevano področje, pa so v mnogih segmentih nejasni, pojavljajo se tudi pravne praznine, zaradi katerih lahko zaznamo kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Glavno vodilo magistrske naloge je vprašanje:
• Ali je v Ministrstvu za obrambo oz. Slovenski vojski smiselno vztrajati na dualizmu preiskovanja kaznivih dejanj?
Na podlagi teoretičnih izhodišč in izkustvenih spoznaj, glede problematike preiskovanja kaznivih dejanj v Slovenski vojski, je bila izvedena raziskava s pomočjo usmerjenega strukturiranega intervjuja. V raziskavi so sodelovali strokovnjaki, ki opravljajo delo na državnem tožilstvu, pravosodju, sodišču, policiji, vojaški policiji, sindikatu in odvetništvu. Raziskovalna metoda in ciljna skupina intervjuvancev sta omogočili, da smo preverjali zastavljene teze; prav tako raziskava predstavlja predloge za reševanje proučevane problematike. Poleg reorganizacije preiskovalnih organov v Slovenski vojski so pričakovane spremembe tudi na državnem tožilstvu in v nekaterih drugih pristojnih službah.
Ključne besede: vojska, Slovenska vojska, vojaška policija, kazniva dejanja, preiskovanje, kriminalistična obveščevalna dejavnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.06.2012; Ogledov: 2534; Prenosov: 456
Celotno besedilo (871,36 KB) |
4. Slovenska kriminalistična policija med "kriminalstrategie" in "criminal intelligence"Anton Dvoršek, Danijela Frangež, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku analiziramo, v kolikšni meri so se spoznanja o nujnosti bolj strateško usmerjenega kriminalističnega dela, ki so se na nemškem govornem območju oblikovala v model kriminalistična strategija (Kriminalstrategie) na angleškem pa kot kriminalistična obveščevalna dejavnost (Criminal Intelligence), ta pa predstavlja jedro novega modela, obveščevalno vodene policijske dejavnostji (Intelligence - Led Policing), zasidrala tudi v praksi slovenske kriminalistične policije. Ker se je obseg kriminalitete od leta 1995 povečal za skoraj dva in pol krat, preiskanost je padla od 60% na 41%, pojavlja se organizirani kriminal, se uveljavljanje novih spoznanj zdi nujno, še zlasti ob očitni omejenosti policijskih sredstev. Za morebitne spremembe je slovenska policija ob spremembi političnega in ekonomskega sistema imela solidne osnove, kar pa ni vplivalo na večjo pripravljenost za uvajanje sprememb.
Ključne besede: kriminalistična strategija, kriminalistična obveščevalna dejavnost, strateške analize, obveščevalno vodena policijska dejavnost
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2941; Prenosov: 272
Celotno besedilo (183,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. Reševanje kriminalistično strateških problemov - metode in orodja : magistrsko deloTadeja Černivec, 2011, magistrsko delo/naloga Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična strategija, kriminalistična analitika, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično obveščevalna dejavnost, strateško mišljenje, učeča se organizacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.05.2011; Ogledov: 2819; Prenosov: 386
Celotno besedilo (1,42 MB) |
8. |
9. |
