| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Cinizem slovenskih kriminalistov
Irena Gorenak, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Avtorica v prispevku proučuje cinizem. Poseben poudarek je na proučevanju cinizma med pripadniki policijskih organizacij. Cilj raziskave, ki je bila opravljena med slovenskimi kriminalisti je bil ugotoviti intenzivnost cinizma, povezanost med posameznimi oblikami cinizma in nekaterimi demografskimi dejavniki kriminalistov ter primerjava stopnje cinizma med kriminalisti ter uniformiranimi policisti.
Ključne besede: cinizem, policija, kriminalisti, policijski cinizem
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1210; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (128,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Kompetence kriminalističnega preiskovalca : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marko Gorše, 2013, diplomsko delo

Opis: Kriminalistični preiskovalci se ukvarjajo z odkrivanjem, preiskovanjem, preprečevanjem in dokazovanjem kaznivih dejanj. Nobeno kaznivo dejanje ni popolnoma enako, zato je za uspešno rešitev primerov potrebna cela vrsta sposobnosti, spretnosti, veščin, različnih znaj, razgledanosti in pa seveda posebnih osebnostnih, pa tudi fizičnih značilnosti preiskovalca, da lahko uspešno preiskuje in rešuje kazniva dejanja. Prvi, teoretični del diplomske naloge obravnava kompetence današnjega kriminalističnega preiskovalca. Ker je pojem kompetence relativno nov, je za lažje razumevanje diplomskega dela obrazložen že na začetku. Po seznanitvi s kompetencami je predstavljena kriminalistika in nato še kriminalistično preiskovanje. Obe poglavji sta zelo pomembni, predvsem zato, ker nam povesta, kako kriminalistični preiskovalci delujejo, kakšno je njihovo delo, njihove metode, razmišljanja itd. Vsi ti podatki nam na koncu pomagajo določiti kompetence, ki se zahtevajo od kriminalističnega preiskovalca. V drugem, empiričnem delu je predstavljen strukturiran intervju s kriminalističnim preiskovalcem. Kriminalistični preiskovalec nam iz prve roke opiše svoje delo, kaj se pričakuje od njega, kaj on meni o potrebnih kompetencah kriminalističnega preiskovalca ter nam odgovori na vprašanja, do katerih s teoretičnim delom ne bi mogli priti.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, kriminalisti, kriminalistični preiskovalce, izobraževanje, usposabljanje, kompetence, diplomske naloge
Objavljeno: 31.05.2013; Ogledov: 1214; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (894,34 KB)

8.
Strukturni model preiskovalnega intervjuja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Taja Anžel, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je namenjena predstavitvi in preučevanju strukturnega modela preiskovalnega intervjuja. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V uvodu na kratek način predstavljam strukturni intervju, opredelujem teme in hipoteze, ki bodo potrjene oziroma ovržene v razpravi ter metode dela. Drugo poglavje namenjam pravni ureditvi zaslišanja v Sloveniji. Vsako zaslišanje v urejenem pravnem sistemu mora namreč potekati po zakonsko predpisanem postopku, z namenom, da se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine; predstavljam pogoje, ki morajo biti podani za izvedbo zaslišanja, pozornost namenjam tudi subjektom zaslišanja, kraju zaslišanja in napravam za zvočno in slikovno snemanje. Tretje poglavje zajema opis poteka zaslišanja, od samih priprav, vrste vprašanj ter metod zaslišanja. Predstavljam tudi strategije in tehnike zasliševanja, sam postopek zaslišanja, kakor tudi dokumentiranje zaslišanja. Četrto poglavje je najobsežnejše in podrobneje predstavlja faze preiskovalnega intervjuja, ki se jih policisti in kriminalisti poslužujejo pri zaslišanju preiskovanca. Peto poglavje predstavlja sklepne misli in je namenjeno preveritvi hipotez, ki sem si jih zastavila v uvodu.
Ključne besede: storilci, osumljenci, preiskovanje, zaslišanje, tehnike, metode, preiskovalni intervju, policija, kriminalisti, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2014; Ogledov: 2294; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (256,40 KB)

9.
Kompetence preiskovalcev gospodarske kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študija
Benjamin Jakupović, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so prikazane predvidene kompetence preiskovalcev gospodarske kriminalitete. Gospodarska kriminaliteta je družbeno zelo resen in škodljiv pojav, kajti državam povzročajo večmilijonske škode. V današnjem času se gospodarske razmere izredno hitro spreminjajo, saj zahtevajo na tem področju vedno novejše predpise. Ravno to olajševalno okoliščino izkoriščajo storilci gospodarske kriminalitete, kjer gre večinoma za izobražene in izkušene ljudi, z močnim ugledom v družbi. Njihov najpogostejši motiv je vsekakor povezan s pohlepom oziroma željo po dobičku. Da bi se zoperstavili tovrstnim storilcem kriminala je potrebno imeti usposobljene, kompetentne preiskovalce s področij različnih strok, ki morajo delovati v okviru preiskovalnih skupin. Tovrstni preiskovalci morajo znati sodelovati ne samo s policijo in tožilstvom temveč tudi z nadzornimi institucijami, zlasti pri izmenjavi in vrednotenju informacij. Pri uspešnem odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete morajo imeti preiskovalci tudi osebnostne značilnosti oziroma lastnosti. Teoretični del se začne s seznanitvijo dveh osnovnih pojmov, in sicer kompetence ter gospodarska kriminaliteta. V nadaljevanju so predstavljene nekatere institucije, ki omejujejo gospodarsko kriminaliteto in nato sledi še poglavje o kompetencah kriminalističnih preiskovalcev ter preiskovalcev gospodarske kriminalitete.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, preiskovalci, kriminalisti, kompetence, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.08.2014; Ogledov: 795; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (655,35 KB)

10.
Sodelovanje med kriminalistično policijo in državnim tožilstvom - pogled z vidika kriminalistov
Marja Žnidarko, 2015, magistrsko delo

Opis: Povečanje kriminalitete od organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v zadnjem času zahteva, da se kadrovsko in strokovno prilagodijo tako, da so kos novim oblikam in razsežnostim kriminalitete. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja sodelujočih organov v predkazenskem postopku jasno določena in da je njihova naloga odkrivanja, preiskovanja in pregona storilcev kaznivih dejanj čim bolj učinkovita. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odnos med policijo in državnim tožilstvom, ki sodelujeta v predkazenskem postopku tako, da državni tožilec daje navodila in predloge v zvezi z zbiranjem obvestil in dokazov o pravno relevantnih dejstvih. Opredelili smo vlogo policije in državnega tožilca, ki je s sprejetjem 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (2012) pridobil pravico, da z obveznimi navodili in strokovnimi mnenji usmerja zraven policije tudi druge državne organe in institucije. Pri njunem razmerju je zelo pomembna Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki zraven podrobnejših pravil o sodelovanju med obema organoma, podrobneje ureja tudi vzpostavitev specializirane preiskovalne skupine. V zadnjem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med kriminalisti v Sloveniji in s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako ocenjujejo sodelovanje z državnimi tožilci. Ugotovili smo, da slovenski kriminalisti menijo, da uvedba Uredbe ni povečala učinkovitosti odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je med drugim povzročila dodatno administracijo, ki je kriminalisti pri vsakodnevnem delu že tako ali tako imajo preveč. Med drugim slovenski kriminalisti ocenjujejo, da na vzpostavitev dobre komunikacije z državnimi tožilci v največji meri vpliva oblikovanje zaupnega in partnerskega odnosa med obema organoma. Kriminalistom največji problem pri sodelovanju z državnimi tožilci predstavlja dejstvo, da se zaradi hitre menjave kadrov na obeh straneh, kriminalisti in državni tožilci med seboj ne poznajo dovolj dobro. Menimo, da omenjen problem še dodatno otežuje možnost, da bi oba organa vzpostavila zaupanja vreden in partnerski odnos, ki sta pogoj za dobro sodelovanje in posledično tudi za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj.
Ključne besede: predkazenski postopek, kriminalistična policija, kriminalisti, preiskovanje, državno tožilstvo, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 912; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici