| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen dosevkov in ozelenitev tal na vodovarstvenih območjih
Branko Kramberger, 2017, znanstvena monografija

Opis: Po obdobju močne intenzifikacije proizvodnje, ki je bila še posebej izrazita v dvajsetem stoletju, smo na prehodu v tretje tisočletje prešli v obdobje okoljevarstvenega kmetovanja, kjer vse večjo skrb namenjamo ohranjanju čistega ozračja, biodiverzitete in čistih podzemnih voda. Na osnovi obsežnega pregleda svetovne znanstvene literature zadnjih petindvajsetih let in rezultatov lastnih raziskav, so v monografiji predstavljene prednosti uporabe dosevkov za krmo in dosevkov v izključni funkciji prekrivanja njivskih tal jeseni, pozimi in spomladi,s poudarkom na pomenu za vodovarstvena območja. Posebna pozornost je namenjena negativnim učinkom, ki jih lahko dosežemo z nestrokovno in nepravilno uporabo dosevkov in ozelenitev tal, predvsem so analizirane nevarnosti nepravočasne mineralizacije ostankov dosevkov v tleh ter vplivi na podzemne vode in naslednje poljščine v njivskem kolobarju. Na osnovi pregleda specifičnosti posameznih skupin dosevkov za krmo in prekrivanje tal (trave, metuljnice in križnice), so kot zaključek monografije podana tehnološka priporočila za strokovno utemeljeno uporabo dosevkov za krmo in dosevkov za izključno prekrivanje tal na vodovarstvenih območjih.
Ključne besede: dosevki, križnice, krma, metuljnice, mineralizacija, organska snov tal, ozelenitev tal, podtalnica, trave
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 2232; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Alelopatski učinek križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum)
Natalija Kaučič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Navadna česnovka (Alliaria petiolata) naj bi bila potencialno alelopatska in čedalje bolj invazivna, zato nas je zanimalo, kaj omogoča invazivni česnovki, da se uspešno naseli v tujih območjih in da se uspešno spopada s tamkajšnjimi avtohtonimi vrstami, čeprav v svojem avtohtonem okolju ni posebej dominantna. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bila česnovka potencialno alelopatska, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v česnovki. Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov (različnih koncentracij), učinke ekstraktov iz vzorcev tal in učinke hlapljivih snovi, sproščenih iz rastlinskih tkiv navadne česnovke na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Zanimala nas je kalivost in pojavitev sejancev ter dolžina kalice in korenin vrtne kreše. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo Studentovega t-testa v programskem orodju Statistica (Statsoft). Iz dobljenih rezultatov lahko razberemo, da imajo vodotopni ekstrakti iz listov močnejši zaviralni učinek na rast in kalitev kalic kot vodotopni ekstrakti iz korenin ter da se dolžina celotne kalice ter dolžina korenine vrtne kreše, prav tako pa tudi odstotek kalitve semen z naraščanjem koncentracije vodotopnih ekstraktov manjša. Odstotek kalivosti semen vrtne kreše v poskusih s hlapljivimi substancami je nižji v primerjavi s kontrolnimi poskusi.
Ključne besede: alelopatija, semena, kalitev, zaviranje, križnice, navadna česnovka, vrtna kreša, vodni ekstrakti, biološka invazija
Objavljeno v DKUM: 27.09.2013; Ogledov: 3376; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici