| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje dinamike pridobivanja mase tržne rozete različnih sort solate za namen prodaje na kos : magistrsko delo
Jasmina Andrejč, 2022, magistrsko delo

Opis: V tržni pridelavi solate v zadnjih letih prevladujejo rozetaste sorte za prodajo na kos. Namen raziskave je preveriti, koliko časa potrebuje posamezna sorta solate, da doseže maso rozete vsaj 300 gramov, in s tem ustrezno tržno maso ter zadosti standardom o velikosti rozete. Dvoletni poljski poskus je bil izveden v treh terminih leta 2020 (pomlad, poletje, pozno poletje) in štirih terminih leta 2021 (pomlad, pozna pomlad, zgodnje poletje, zgodnja jesen) v Ivancih v severovzhodni Sloveniji. Skupno je bilo v preskušanje vključenih 16 sort solate različnih semenarskih hiš (Annisole, Begona, Champollion, Cortese, CRX41010, CRX41015, CRX41018, Davidole, Funly, Gloriole, Kayac, Lasydo, Lianabel, Mima, Sementel, Vignole). Čas, ki so ga v določenem terminu pridelave posamezne sorte potrebovale do določene mase (300 g), se je med sortami razlikoval. Pričakovano se je tudi časovno obdobje, ko so rozete imele primerno maso, razlikovalo glede na sorto. Značilno najvišjo tržno maso glav so sorte leta 2020 dosegle spomladi (567 g). Sorta Lianabel je leta 2020 dosegla višjo tržno maso rozet (490 g) kot leta 2021. Čas pridelave pomembno vpliva na določeno doseženo ciljno maso 300 g in s tem na prodajo solate v določenih terminih.
Ključne besede: tržna masa, sorte, krhkolistna rozetasta solata, obdobja pridelovanja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

2.
3.
Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na prisotnost patogenih bakterij v zelenjavi
Uroš Vrabelj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preverjali prisotnost nekaterih patogenih bakterij na solati. Preverjali smo hipoteze kako mesta prodaje, način proizvodnje in letni čas vplivajo na prisotnost patogenih bakterij v krhkolistni solati. Za vzgojo bakterij smo uporabili štiri selektivna gojišča namenjena za izolacijo bakterij iz hrane in vode. Bakterije smo izolirali, prešteli, ter določene vizualno identificirali. Rezultati so pokazali, da je najmanj bakterij v vzorcih kupljenih na tržnicah in slovenskega porekla. Največje število je bilo na solati iz uvoza, kupljeni v trgovini. Glede na pridelavo je najmanj vsebovala ekološko in integrirano pridelana zelenjava. Glede na letni čas je od šest prodajnih mest bilo najvišje število kolonij na štirih spomladi in na dveh poleti.
Ključne besede: patogene bakterije, krhkolistna solata, varnost prehrane, načini pridelave zelenjave, mikrobiološka aktivnost
Objavljeno v DKUM: 08.11.2012; Ogledov: 1676; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (552,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici