| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KREDITIRANJE KORPORACIJ IN GOSPODARSKIH DRUŽB
Olga Borovšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Korporacija je sodobno delniško podjetje, kjer sta upravna in lastninska funkcija strogo ločeni. To so podjetja velikih razsežnosti, zato gre v večini primerov za mednarodna podjetja. Korporacije se financirajo iz tujih virov, značilni so bančni krediti. Ker gre pri kreditiranju korporacij za velike vsote, se banke odločajo za več slojev zaščite, da bi zmanjšale kreditno tveganje. Da zmanjšajo tveganja, se odločijo za podrobno analizo kreditnih vlog, da preverijo, če je kreditojemalec kreditno sposoben. V Sloveniji ni korporacij v pravem pomenu besede, vendar poznamo velike gospodarske družbe, ki imajo značilnosti korporacij. Glede na sedanjo situacijo po gospodarski krizi se velike gospodarske družbe pri nas srečujejo s problemom financiranja. Zaradi propada velikih gospodarskih družb prihaja do neplačevanja kreditov, zato so se banke znašle v težavah. Zaradi neugodnih gospodarskih razmer so se banke odločile, da zaostrijo kreditne pogoje.
Ključne besede: Ključne besede: korporacija, mednarodna podjetja, bančni krediti, analiza kreditnih vlog, velike gospodarske družbe, gospodarska kriza, kreditni pogoji.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 1215; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (425,92 KB)

2.
Povezava med obsegom kreditne aktivnosti ter kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji
Sanja Celcer, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike. V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju.
Ključne besede: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 209; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici