| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA BANČNI SISTEM
Danijela Markoč, 2009, diplomsko delo

Opis: Slika nove svetovne finančne krize postaja vse bolj jasna. Njeno izhodišče iz ozkega področja slabih hipotekarnih posojil se je postopoma razširila na druge finančne trge in številne države pahnila v recesijo. Pričetek finančne krize lahko enačimo z množičnim begom vlagateljev s finančnega trga, ki se na več trgih zaradi vsesplošne panike pojavi istočasno. Proučila sem dejavnike, ki vplivajo na bančni sistem. Na kratko sem analizirala bančni sistem ter preučila posledice finančne krize na le-tega z vidika plačilne nediscipline, kreditnega krča, možnosti najema posojil v kriznem obdobju in raznih državnih intervencij oz. pomoči.
Ključne besede: finančna kriza, nacionalizacija, kreditni krč, finančna nedisciplina, kreditno tveganje, boniteta
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 3032; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (516,49 KB)

3.
VLOGA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V FINANČNI KRIZI
Barbara Deželak, 2009, diplomsko delo

Opis: Finančni sistem, kot je deloval teh zadnjih nekaj let, voden z napačnimi spodbudami in z uvedbo različnih vrst zapletenih finančnih produktov v ozadju makroekonomskega neravnovesja, ne bi mogel več vzdržati. Cikel sredstev se je obrnil, pokazala se je gospodarska pomanjkljivost zadnjih let in investitorji so nenadoma izgubili zaupanje v delovanje finančnega sistema. Priča smo bili nenadnemu in takojšnemu prelivanju finančne krize v realno gospodarstvo. Kreditni krč in zaupanje vlagateljev je poškodovalo realno ekonomijo in odnos med finančnim sektorjem ter gospodarstvom se je ohromil. Vse od tedaj je postala glavna prioriteta finančnih institucij ter gospodarstva vzpostavitev normalnega in zdravega odnosa v delovanju globalne ekonomije. Finančna kriza je prizadela vse ekonomije sveta - tako države v razvoju kot tudi moderne ekonomije. Monetarna politika ECB je usmerjena v doseganje stabilnosti cen ter podpiranje pogojev za trajno finančno ter ekonomsko stabilnost. ECB se je na spreminjajoče razmere odzvala hitro, fleksibilno in predvsem premišljeno. Svoje ogrodje delovanja je prilagodila kriznim razmeram ter uvedla pričakovani nabor nestandardnih ukrepov delovanja monetarne politike. Kar zadeva politiko obrestnih mer ECB, je Svet guvernerjev ECB reagiral premišljeno in v skladu z nastalimi finančnimi kriznimi razmerami na trgu. Ključno obrestno mero je ECB od oktobra 2008 zmanjšala za 325 bazičnih točk. To je bila najnižja obrestna mera v desetletnem obdobju delovanja ECB. Ta ukrep je bil tesno povezan s strategijo ECB. ECB je uvedla tudi nabor nestandardnih ukrepov monetarne politike, povezanih z zagotavljanjem dodatne likvidnosti. V začetku finančne krize leta 2007 je ECB v nekaj urah začasno namenila dodatno likvidnost bankam s takojšnjo pomočjo v obsegu likvidnostnih potreb finančnega trga. ECB je v bistvu prva centralna banka, ki je uvedla nestandardne ukrepe v svoji politiki delovanja. Centralne banke imajo bistveno vlogo v zagotavljanju monetarne in finančne stabilnosti v daljšem obdobju. Svetovna ekonomija se lahko na centralne banke zanese, da bodo ravnale odgovorno ter se zavedale, da so glavni akterji zagotavljanja stabilnosti, ki je v teh kriznih časih najbolj pomembna. ECB bo kot velik akter svetovne ekonomije po našem mnenju nadaljevala vlogo evropskega stabilizatorja na evropskem finančnem trgu ter zaupnika v teh kriznih časih.
Ključne besede: finančna kriza, kreditni krč, monetarna politika ECB, nestandardni ukrepi, ključna obrestna mera, dodatna likvidnost
Objavljeno: 11.12.2009; Ogledov: 2273; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (529,55 KB)

4.
FINANČNA KRIZA IN INTERNACIONALIZACIJA GORENJA NA FRANCOSKEM IN ŠPANSKEM TRGU
Katja Zupančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Skupina Gorenje je z globalizacijo dosegla rast in razvoj. Vstop na nove trge je pomenil velik izziv, tako na področju odkrivanja potreb novih odjemalcev kot v organizaciji mednarodnega poslovanja. Čas in odzivi kupcev sta pokazala, da so Gorenjevi proizvodi visoko kvalitetni, cenovno dostopni, okolju in uporabnikom prijazni ter modernega dizajna. Sploh francoski trg, ki je bolj dovzeten za moderno in ekološko, je bil navdušen nad njihovimi izdelki. Gorenje si na španskem trgu še odpira poti. Kljub vsem pozitivnim učinkom globalizacije, je globalna finančna kriza pustila globoko sled na mednarodnem poslovanju Gorenja. Zmanjševanje svetovnega investiranja in čakanje na to, kaj in kako se bo odvilo na trgu, je vplivalo na velik upad povpraševanja po gospodinjskih aparatih. Kot vsa ostala podjetja v panogi gospodinjskih aparatov, se tudi Gorenje srečuje s številnimi preprekami, ki jih poskuša blažiti z optimizacijo zalog, s prilagajanjem proizvodnje naročilom, s prilagajanjem številom delovnih dni naročilom, s kratkoročnimi pogodbami, s povečanjem dobave iz držav v razvoju, s skrajševanjem delovnih ur, itd. Kako dolgo bo kriza še trajala in kako močno bo zadela svetovno ekonomijo ne ve nihče. Bodo pa tisti z jasnimi cilji in poštenimi potmi za dosego le-teh izšli iz krize kot zmagovalci in nadaljevali začrtano pot še močnejši in z bogatimi izkušnjami.
Ključne besede: globalizacija, finančna kriza, kreditni krč, Gorenje, Gorenje Španija, Gorenje Francija, gospodinjski aparati.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1879; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (607,05 KB)

5.
RAZSEŽNOSTI AKTUALNE FINANČNE KRIZE
Andreja Jambrašič, 2010, diplomsko delo

Opis: Razlogov nastanka finančne krize je veliko in so povezani med seboj. Združene države Amerike so vzpodbujale lastništvo nepremičnin, kar je privedlo do povečanega povpraševanja po hipotekarnih posojilih, kar so še dodatno vzpodbujale nizke obrestne mere. Posojilni pogoji so se začeli krhati in naraščala je ponudba finančnih inovacij. Pojavilo se je listinjenje, ki predstavlja združevanje hipotekarnih posojil v velike pakete in njihova prodaja. Ameriške kot tudi evropske banke in zavarovalnice so kupovale te zapakirane kredite in se v trenutku, ko kreditojemalci niso bili sposobni odplačevati kreditov, znašle v nezavidljivem položaju. Mnogo hipotekarnih posojil je bilo odobrenih na podlagi posojilojemalčeve izjave o dohodku, brez preverjanja njegovega finančnega stanja. Ko so obrestne mere za najeta posojila začela naraščati in je počil nepremičninski balon, so cene nepremičnin zgubljale vrednosti in ljudje niso bili več sposobni odplačevati kreditov. Dolg je postal večji kot vrednost zastavljene nepremičnine. Propadle so banke in druge finančne institucije. Zgodile so se nacionalizacije finančnih institucij in odpisi »slabega premoženja«. Izgube bank so pripeljale do medsebojnega nezaupanja na bančnem trgu, s tem pa se je močno zmanjšala likvidnost finančnega trga. Razmere na trgu so pripeljale tako daleč, da nobena banka ni bila pripravljena posojati denarja, saj ni bila prepričana o kreditni sposobnosti nasprotne stranke. To pa je vodilo do finančnega krča. Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo ni ostala imuna na dogajanje v ZDA in Evropi. Slovenske banke niso utrpele velikih izgub iz naslova »slabih naložb«, vsekakor pa so jih prizadeli posledični učinki upada likvidnosti na medbančnem trgu. Izvozna podjetja se soočajo z zmanjšanjem in odpovedmi naročil, kar je privedlo do odpuščanj in naraščajoče brezposelnosti. V reševanje krize so se vključile države z reševalnimi paketi in centralne banke z zniževanjem ključnih obrestnih mer in širokim spektrom ukrepov. Na vprašanja, ali smo dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala, kakšne bodo posledice, ali so sprejeti ukrepi dovolj učinkoviti in kako hitro bo okrevanje, lahko le ugibamo.
Ključne besede: drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, zadolžnice zavarovane z dolgom, finančna kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi.
Objavljeno: 12.08.2010; Ogledov: 1749; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (571,12 KB)

6.
POSOJILNA POLITIKA BANK
Robert Hernet, 2010, diplomsko delo

Opis: Osnovna funkcija banke je zbiranje presežnih denarnih sredstev in prenos le-teh k deficitnim ekonomskim celicam. Takšno posredništvo prinese banki največji delež prihodkov, vendar pa je pri tem potrebno uspešno obvladovati tveganja. Banka se pri vsaki sklenitvi kreditnega posla z dolžnikom izpostavi kreditnemu tveganju. Zato morajo bančniki sprejeti jasne kriterije za sprejemanje odločitev o naložbah, kajti vse naložbe imajo določeno verjetnost, da se ne bodo poplačale. Banke lahko z dobro strategijo opravijo izbiro med posli, ki jih bodo opravljale, pri tem pa morajo določiti tudi stopnjo dobičkonosnosti, ki jo banka pričakuje glede na izpostavljenost različnim kreditnim tveganjem. Posojilna politika naj zadeva področja, kot so: ciljni trgi, sprejemanje in plasiranje finančnih naložb, struktura in izpostavljenost kreditnega portfelja, oblikovanje cene kredita, upravljanje kreditnega tveganja, proces odobravanja kreditov in odgovornost oseb za odobravanje, izvajanje in poročanje o kreditih. Zagotoviti je treba, da so aktivnosti kreditiranja prilagojene vpeljani posojilni politiki. Takšna politika mora biti jasno določena in zapisana, skladna z zakonskimi zahtevami in obstoječimi postopki v banki. Politika in postopki, ki so pravilno razviti in vpeljani, omogočajo banki vzdrževati zdrave standarde odobravanja kreditov, spremljati in kontrolirati kreditno tveganje, ustrezno oceniti nove poslovne priložnosti ter odkriti in ustrezno spremljati problematične kredite.
Ključne besede: poslovna banka, bančne storitve, krediti, posojilo, tveganja v bačništvu, kreditno tveganje, kreditni potencial, boniteta, kreditna sposobnost, zavarovanje kreditov, obrestna mera, cena kredita
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1529; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (491,71 KB)

7.
PRAVNA PROBLEMATIKA FINANČNE KRIZE Z VIDIKA STRUKTURIRANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Miran Vrbanić, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, je hitro prerasla v svetovno gospodarsko recesijo. Vzrok temu je bila izjemna povezanost finančnega sistema, z izpostavljenostjo drugorazrednim hipotekarnim posojilom ter ugodna pravna pravila, ki so dovoljevala prenos tveganja na druge finančne subjekte in investitorje. Prenos kreditnega tveganja je omogočal institut listinjenja, ki v osnovi predstavlja izdajo vrednostnih papirjev, na podlagi kritnega premoženja. Vrednost tem vrednostnim papirjem je predstavljal bodoči denarni tok olistinjenih hipotekarnih posojil. Ko so kreditojemalci, zaradi povečane referenčne obrestne mere, prenehali plačevati svoje anuitete; premije imetnikom teh vrednostnih papirjev niso bile izplačane. Posebnost teh vrednostnih papirjev je netransparenten način njihove kreacije, kjer se ni vedelo kakšno kritje vsebujejo. Zaradi takšne strukture na emisije različnih bonitetnih ocen, jih imenujemo strukturirani finančni instrumenti. So pa hipotekarna posojila bila kritno premoženje samo določeni vrsti strukturiranih finančnih instrumentov, ostali so tako vsebovali kritje v delih emisij drugih strukturiranih finančnih instrumentov in tako se je nadaljevalo do izjemno velike netransparentnosti in negotovosti. Ko investitorjem niso bile več izplačane premije, je trg zgubil zaupanje v vse vrste strukturiranih finančnih instrumentov. Tudi v tiste, ki niso bili osnovani na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Investitorji so se začeli umikati in nastajale so težave z likvidnostjo - domine so padale. Diplomsko delo uvodoma predstavlja korelacijo nepremičninskega trga in trga finančnih instrumentov ter tako postavlja strukturirane finančne instrumente v kontekst finančne krize. Bistvo pričujočega dela pa je v predstavitvi okoliščin in interpovezanosti finančnih instrumentov, ki so botrovale nastanku finančne krize. Pravna pravila, ki so nalagala finančnim institucijam kapitalsko ustreznost glede na njihovo izpostavljenost, so bila sprva zastarela, kasneje pa nezadostna in tako omogočala kapitalsko arbitražo s pomočjo listinjenja. Agencije za ocenjevanje bonitete so podajale najvišjim (ne najvarnejšim delom emisij) svoje najvišje ocene in tako pretentale »naivne« investitorje ter celotni trg.
Ključne besede: finančna kriza, drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, prenos kreditnega tveganja, kapitalska arbitraža, kapitalska ustreznost, strukturirani finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, vrednostni papirji, interpovezanost
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 1863; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

8.
UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO BANKE TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Ana Stražišnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Likvidnost banke pomeni, da je v danem času sposobna opraviti vse svoje plačilne obveznosti ter da nemoteno opravlja finančne obveze, ki izhajajo iz njenega poslovanja. Pravila o odločanju, ki zagotovijo likvidnost banke, je mogoče izpeljati iz štirih likvidnostnih teorij. Te so: Zlato bančno pravilo, Teorija ostanka vlog, teorija spremenljivosti ter teorija maksimalne obremenitve. Dejavnike, ki vplivajo na bančno likvidnost, lahko razdelimo na notranje, kot so njena politika likvidnosti ter kreditna dejavnost, in zunanje, med katerimi sta najpomembnejša ukrepi centralne banke ter denarne transakcije komitentov. Likvidnost lahko banka meri na več načinov, pri ocenjevanju likvidnostnih potreb pa uporablja osnovne metode: metodo virov in porabe sredstev, metodo strukture sredstev ter metodo kazalnika likvidnosti. Z naštetimi modeli lahko banka približno oceni dejanske likvidnostne potrebe v določenem času. Upravljanje z likvidnostjo banke lahko opredelimo kot proces ustvarjanja sredstev, da lahko banka ob vsakem času in po razumni ceni zadosti dogovorjenim obveznostim. Da lahko izvaja upravljanje z likvidnostjo, mora banka likvidnost najprej načrtovati. Pri tem procesu uporablja določene tehnike in komponente, ki omogočajo možnost napovedovanja bodočega gibanja likvidnih sredstev. Pri upravljanju z likvidnostjo banka uporablja različne strategije. Literatura v tem kontekstu pojasnjuje strategijo naložb, strategijo obveznosti ter upravljanje s sredstvi in obveznostmi banke. Instrumenti, ki so v okviru centralne banke na voljo za uravnavanje likvidnosti bančnega sistema, so operacije odprtega trga, odprte ponudbe in obvezne rezerve. Svetovna finančna in gospodarska kriza se je začela s pokom hipotekarnega balona v ZDA in se hitro preselila na finančni sektor. Njen vpliv se je kmalu razširil na vse države sveta in povzročil kar nekaj propadov večjih bank in podjetij. Njen vpliv v Sloveniji se je kazal predvsem v padcu borznih tečajev, povečane brezposelnosti ter vpliva na realni sektor zaradi velike izvozne usmerjenosti države. Seveda je kriza prizadela tudi banke, ki so občutile pomanjkanje virov iz tujine in zaradi nejasnih dogajanj v prihodnosti postale bolj previdne pri kreditiranju. Da bi posledice krize na finančnem sektorju omilila, je država sprejela jamstvo za vloge varčevalcev, izdala je pet obveznic, sprejela jamstveni shemi za posojila podjetjem in fizičnim osebam ter nekaj ostalih ukrepov, za katere je menila, da bodo omilili ostre razmere na trgu. Pri ukrepanju se je izkazala tudi ECB, ki je sprejela kar nekaj nestandardnih ukrepov, da bi pomagala obdržati ustrezno likvidnost bank. Tudi banke same so prilagodile politiko upravljanja z likvidnostjo, da so lahko nemoteno nadaljevale poslovanje in obstale na trgu.
Ključne besede: likvidnost, likvidnostne teorije, upravljanje z likvidnostjo, strategije upravljanja z likvidnostjo, finančna in gospodarska kriza, kreditni krč
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1684; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (771,74 KB)

9.
POMEN IN VRSTE KREDITOV V NARODNEM GOSPODARSTVU
Dragan Puvalić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Za organiziranje gospodarske dejavnosti podjetniki potrebujejo kapital, navadno v obliki denarja. Če znesek naložbe presega lastnikove prihranke, si mora denar izposoditi oziroma najeti posojilo. Treba pa je sprva določiti, kaj kredit sploh je. Po eni strani je kredit medčasovna menjava dobrin vrednosti. Po preteku določenega časa bo vrnjeno blago ali pa denar. Po drugi strani pa se s kreditom omogoči, da dolžnik s tisto vrednostjo, ki jo bo ustvaril šele v prihodnosti razpolaga v sedanjosti. Posamezniki ali pa posamezne gospodarske organizacije imajo na voljo specifične kredite, ki jim bodo pomagali priti ven iz finančne krize. Le-te ponujajo različne finančne institucije, med katerimi prevladujejo banke. Banke plačujejo varčevalcem za njihove prihranke pasivno obrestno mero, ki predstavlja za banko strošek. Aktivno obrestno mero pa zaračunavajo za odobrena posojila. Le-ta pa predstavlja za banko prihodek. Pri visoki obrestni meri se zmanjša povpraševanje po kreditu zato, ker rentabilnost vlaganj nekaterih povpraševalcev po kreditu ne prenese tako visoke obrestne mere. Zaradi cene kredita lahko kredit najamejo le tisti, ki ustvarjajo dovolj presežne vrednosti. To pa so rentabilni investitorji. Na tako imenovanem filtru ostanejo torej tisti, ki so manj rentabilni. Po drugi strani pa pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. To ne vpliva le na posamezno gospodarsko organizacijo, temveč na celotno narodno gospodarstvo, kjer prihaja lahko do inflacije ali pa stagnacije celotnega gospodarstva. Če so obrestne mere nizke bo prihajalo z odobrenimi krediti do večjega števila investicij, kar pomeni, da se bo gospodarstvo pregrelo. Po drugi strani pa, če so obrestne mere visoke, bo posledično prihajalo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in tako posledično tudi na brezposelnost. Torej vidimo, da krediti igrajo pomembno vlogo tako v narodnem gospodarstvu kot v posamezni organizaciji.
Ključne besede: trg denarja, trg kapitala, kreditni trg, poslovna banka, krediti, funkcije kreditov, kreditno razmerje, obrestne mere
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1459; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (764,16 KB)

10.
KREDITIRANJE KORPORACIJ IN GOSPODARSKIH DRUŽB
Olga Borovšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Korporacija je sodobno delniško podjetje, kjer sta upravna in lastninska funkcija strogo ločeni. To so podjetja velikih razsežnosti, zato gre v večini primerov za mednarodna podjetja. Korporacije se financirajo iz tujih virov, značilni so bančni krediti. Ker gre pri kreditiranju korporacij za velike vsote, se banke odločajo za več slojev zaščite, da bi zmanjšale kreditno tveganje. Da zmanjšajo tveganja, se odločijo za podrobno analizo kreditnih vlog, da preverijo, če je kreditojemalec kreditno sposoben. V Sloveniji ni korporacij v pravem pomenu besede, vendar poznamo velike gospodarske družbe, ki imajo značilnosti korporacij. Glede na sedanjo situacijo po gospodarski krizi se velike gospodarske družbe pri nas srečujejo s problemom financiranja. Zaradi propada velikih gospodarskih družb prihaja do neplačevanja kreditov, zato so se banke znašle v težavah. Zaradi neugodnih gospodarskih razmer so se banke odločile, da zaostrijo kreditne pogoje.
Ključne besede: Ključne besede: korporacija, mednarodna podjetja, bančni krediti, analiza kreditnih vlog, velike gospodarske družbe, gospodarska kriza, kreditni pogoji.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 1220; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (425,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici