| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenova kreditno limitnega procesa za povečanje prodaje
Vladimira Kogovšek Volk, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Problem Izvršnega področja veleprodaja trgovskega podjetja Mercator d.d. je podaljševanje trajanja procesa odobritve kreditnega limita. Kupec pričakuje informacijo o stanju kreditnega limita v realnem času, torej v času oddaje naročila, kar pa mu prodajna služba proučevanega trgovskega podjetja ne more zagotoviti, kar ima za posledico upad prihodkov podjetja. Prav tako prodajna služba nima na voljo strukturiranega prikaza podatkov o stanju terjatev in kreditnih limitov za obstoječe kupce ter potencialih novih kupcev. Uporabili smo metodo grafičnega prikaza za posnetek obstoječega stanja procesa za upravljanje s kreditnimi limiti kupcev in za komunikacije s prodajnim procesom. Na podlagi zbranih dejstev smo pripravili seznam predlaganih izboljšav. Učinkovitost predlaganih izboljšav smo ugotavljali z metodo intervjuja. Glavni rezultat predstavlja prenovljen proces za upravljanje s kreditnimi limiti kupcev in za komunikacije s prodajnim procesom. Izdelali smo model za oceno potencialnih kupcev trgovskega podjetja Mercator d.d. v trgovski dejavnosti. Pripravili smo tudi strukturiran izpis podatkov o finančnih informacijah kupcev na grafični - vizualni način kot rešitev za hitro in učinkovito spremljanje podatkov o kupcih.
Ključne besede: kreditni limit, terjatve, potencialni kupci, prenova procesa, podpora poslovanju, obvladovanje podatkov
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 603; Prenosov: 0

2.
Povezava med obsegom kreditne aktivnosti ter kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji
Sanja Celcer, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike. V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju.
Ključne besede: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 627; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

3.
Kreditni standardi za stanovanjske kredite in trg stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji
Mojca Petek, 2018, magistrsko delo

Opis: Kredit že iz časov svojega nastanka pomeni zaupanje, ki ga kreditodajalec čuti do dolžniške strani. Pri uspešni odobritvi kreditnega procesa pride do kreditnega razmerja, ki omogoča nastanek sredstev na strani kreditojemalca za namensko porabo. To se običajno sklene za nakup večjih oz. sorazmerno velikih dobrin, ki jih v običajni- vsakodnevni porabi ne nakupujemo. Eden tovrstnih, običajno precej dobro načrtovanih, nakupov znotraj življenjskega cikla je tudi nakup stanovanjske nepremičnine. Kreditna sposobnost posameznika in kreditni standardi sta pojma, ki sta pogosto zelo ozko povezana s nakupom stanovanjske nepremičnine. Posamezniku je namreč velikokrat kredit edina opcija za nakup stanovanjske nepremičnine, kjer pa se pot do pridobitve le-tega začne s preučevanjem kreditne bonitete (ocena sposobnosti plačila dolga), zavarovanjem kredita ter navsezadnje kreditnih standardov, ki so opredeljeni kot merila za odobritev kredita v banki ter so določeni pred dejanskimi pogajanji o določilih, pogojih kredita oz. dejansko odobritvijo oz. zavrnitvijo kredita. Namen našega magistrskega dela je preučevanje povezave med stanovanjskim trgom in kreditnim trgom za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2015, kjer ugotavljamo, da je spreminjanje standardov za pridobitev stanovanjskega kredita v preučevanem obdobju, povezano s spreminjanjem cen in prometa s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji komaj na podlagi časovnega odloka za določen kvartal. Ker predpostavljamo, da so določeni dejavniki vplivali na kreditne standarde bolj kakor drugi, znotraj magistrske naloge tudi preučujemo, kako so dejavniki tekmovalnosti med bankami, stroški sredstev in bilančne omejitve, obeti na nepremičninskem trgu, kreditno razmerje, nebančna konkurenca, pripravljenost bank za sprejemanje tveganj in zlasti kreditna sposobnost kreditojemalcev ter splošna gospodarska dejavnost vplivali na spreminjanje kreditnih standardov bank za pridobitev stanovanjskih kreditov. S pomočjo empiričnega raziskovanja se za namene potrditve prve hipoteze osredotočimo na povezavo med dejavnikoma kreditna sposobnost posojilojemalcev in splošna gospodarska dejavnost z kreditnimi standardi in ugotavljamo določeno stopnjo povezanosti pri obeh dejavnikih. Splošno dejstvo težko popravljivega svetovnega finančnega in gospodarskega zloma, ki ga je za sabo pustila svetovna gospodarsko-finančna kriza z začetkom leta 2007/2008, pa je tudi pri kreditiranju posameznikov in kreditnih standardih pustila močne gospodarske posledice. Kreditni standardi so se v večini zaostrili, cene in promet z nepremičninami se je naglo spustil, okrevanje je bil počasen in ponekod zelo zapleten proces, ki se v letih po letu 2015 začel preobračati v proces počasnega okrevanja, ponovnega omiljenja kreditnih standardov, večje kreditne sposobnosti prebivalstva, rahlega dviga cen stanovanjskih nepremičnin in na koncu koncev tudi dviga življenjskega standarda in ponovno povišanih pričakovanj potrošnikov.
Ključne besede: kredit, kreditno razmerje, stanovanjski krediti, kreditni standardi, Anketa o bančnih posojilih, trg stanovanjskih nepremičnin, dejavniki kreditnih standardov, cene in promet stanovanjskih nepremičnin.
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 874; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (936,89 KB)

4.
KREDITNO TVEGANJE V BANKI
Petra Mazalović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Banke so finančni posrednik na finančnem trgu. Naloga bank je, da skrbijo za stabilnost finančnega sistema. Stabilen finančni sistem z učinkovitim finančnim posredništvom spodbuja gospodarsko rast. Naloga banke je, da učinkovito razporeja finančne vire in pravočasno zazna, meri in ocenjuje finančna tveganja, ki jim je pri financiranju izpostavljena. Za objektivno ugotavljanje kreditne sposobnosti mora banka pred odločanjem o kreditu imeti na voljo vrsto ustrezno obdelanih in pripravljenih podatkov in informacij. Za spremljanje odobrenih kreditov pa mora kreditna mapa poleg teh podatkov in informacij vsebovati še podatke o znesku in pogojih odobrenega kredita, instrumentih zavarovanja, tekočem poravnavanju obveznosti ipd. Seveda pa je najpomembnejši proces odobravanja kreditov ocena kreditne sposobnosti in splošne bonitete poslovanja kreditojemalca in ocena dogovorjenih instrumentov zavarovanja odplačila obstoječih terjatev ter podatki in informacije o naravi posla in glavni dejavnosti dolžnika. Zato je nujno tesno sodelovanje banke in komitenta banke. Nujno ni le sodelovanje ob odobravanju kredita, temveč tudi med letom pri pregledih poslovanja komitenta, ko se tudi oceni možnosti dodatnega sodelovanja med banko in komitentom. Zato je treba medsebojne koristi in obveznosti uskladiti, da so optimalne tako za banko kot za komitenta. V diplomskem delu smo se osredotočili na kreditno tveganje, ki je pri poslovanju bank neizogibno. Analizirali smo vpliv finančnih in nefinančnih podatkov podjetja na njegovo bonitetno oceno. Predpostavili smo, da bi z bonitetno oceno dobili informacijo o načinu poslovanja podjetja, ki bi lahko bila v pomoč pri ocenjevanju komitentove kreditne sposobnosti. V diplomskem delu smo opisali kreditni proces v NLB d.d. od vloge komitenta do poplačila kredita ali pa izterjave ali odpisa kredita v primeru nevračila kredita. Nameravali smo vključiti tudi praktične primere, vendar zaradi poslovne skrivnosti nismo dobili ustreznih podatkov.
Ključne besede: banka, kreditno tveganje, bonitetna ocena, kreditni proces, kreditna sposobnost, upravljanje kreditnega tveganja
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1266; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (727,60 KB)

5.
BONITETNI MODELI V MEDNARODNI FINANČNI SKUPINI NA PRIMERU PORTFELJA MIKRO IN MAJHNIH DRUŽB
Nataša Kaiser, 2016, magistrsko delo

Opis: Bančno okolje je nenehno povezano s tveganjem. Zaradi globalizacije, ki je odprla finančne trge, je banke izpostavila še večjemu tveganju. Skozi nalogo predstavimo kreditno tveganje in različne modele kreditnega tveganja. V teoretičnem delu predstavimo oblikovanje kreditnih limitov, kot apetit tveganja posamezne banke. V magistrski nalogi predstavimo bonitetni model za mikro in majhna podjetja. V empiričnem delu preverjamo hipoteze, enotnega bonitetnega modela. V sklepu podamo izboljšave modela.
Ključne besede: kreditno tveganje, bonitetni modeli, verjetnost neplačila, nastanek neplačila, izguba ob neplačilu, izpostavljenost ob neplačilu bonitetni razredi, validacija, kalibracija oziroma umerjanje, napovedna moč modela, kreditni limiti
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 594; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
Kreditna aktivnost bank v Sloveniji in primerjava z evroobmočjem
Lejla Medić, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi v krajšem uvodnem delu izpostavljamo nekatera teoretična izhodišča o kreditih, obrestnih merah, kreditnem krču ter kreditnem tveganju. V okviru pregleda kreditne aktivnosti v Sloveniji in evroobmočju analiziramo gospodarsko aktivnost ter makroekonomske značilnosti v Sloveniji in evroobmočju. Ugotavljamo, kako se je v zadnjih letih s strani gospodinjstev in podjetij spreminjalo povpraševanje po kreditih ter analiziramo spreminjanje kreditnih standardov pri posojilih gospodinjstvom in podjetjem v Sloveniji in evroobmočju. V tem poglavju nekoliko podrobneje primerjamo razpoložljiv dohodek, finančno premoženje ter zadolženost gospodinjstev in podjetij v Sloveniji in evroobmočju. Osredotočamo se na obdobje zadnjih petih let. V empiričnem delu naloge primerjamo kreditne standarde za podjetja v Sloveniji in evroobmočju, kjer predstavljamo anketo o bančnih posojilih, ki jo izvaja ECB. Poleg tega analiziramo zmanjšan obseg posojil gospodinjstev v Sloveniji, kjer predstavljamo dinamiko rasti posojil gospodinjstev ter povpraševanje gospodinjstev po posojilih v Sloveniji.
Ključne besede: kredit, obrestna mera, kreditno povpraševanje, kreditna ponudba, kreditna aktivnost, kreditni standardi, kreditni krč, gospodarska aktivnost, gospodinjstva, podjetja
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 683; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

7.
PROBLEMATIKA BANČNEGA FINANCIRANJA MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ KOT POSLEDICA KREDITNEGA KRČA BANK
Majda Ivanušič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z letom 2007 se je pričela svetovna finančna kriza, ki je prizadela tudi slovensko gospodarstvo in posledično MSP. Rezultati finančne krize so se odražali predvsem na podlagi dogajanj na svetovnem finančnem trgu, kjer je sledil kreditni krč bančnega sistema. Republika Slovenija in Banka Slovenije sta sprejeli vrsto ukrepov z namenom omejitve negativnih posledic kreditnega krča, ki je podaljševal slabo gospodarsko aktivnost. V ta namen se je poskušalo vzpostavljati normalne pogoje za financiranje podjetij preko bank. V nalogi smo predstavili finančno analizo podjetij in problematiko skrčene aktivnosti bank ter njihov vpliv na MSP. Prav tako smo opredelili kreditno tveganje v obdobju finančne krize ter predstavili ukrepe politike za sanacijo bančnega sistema. V empiričnem delu naloge smo analizirali kreditiranje MSP v slovenskem bančnem sistemu, kjer smo ugotovili, da so se deleži bančnih virov v MPS s pričetkom krize nenehno zmanjševali, kjer je bilo rast možno zaznati šele v letu 2014. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo sredi finančne krize vloženih več zahtev za bančno financiranje, odobritev le-teh s strani bank pa je bilo hkrati veliko uspešnejše.
Ključne besede: bančno financiranje, finančna kriza, MSP, kreditni krč, ukrepi ob finančni krizi, sanacija bančnega sistema
Objavljeno: 20.06.2016; Ogledov: 538; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (704,51 KB)

8.
TRG POSLOV KREDITNIH ZAMENJAV
Tadej Pavlič, 2014, diplomsko delo

Opis: Banke in druge finančne inštitucije se v teh časih soočajo z večjo konkurenčnostjo poslovanja, kot pred nekaj desetletji. Posledično so omejene pri pridobivanju novih komitentov. Zmanjšale pa so se tudi možnosti prejemanja visokih marž na svoje storitve, ki jih morajo racionalizirati, če želijo obdržati obstoječi tržni delež. Zaradi nevedenih razlogov se finančne inštitucije v današnjih časih vse bolj zavedajo pomena obvladovanja obstoječih poslovnih razmerij z njihovimi komitenti in s tveganji, ki izhajajo iz teh razmerij. Najpomembnejše tveganje je še vedno kreditno tveganje. Zaradi hitrega razvoja kapitalskega trga in inovacij, trg danes nudi finančnim inštitucijam nove metode prenosa kreditnega tveganja. Med CRM (»Credit risk management«) metodo se šteje tudi uporaba izvedenih kreditnih instrumentov. V diplomskem delu sem tako podrobneje opisal zamenjavo kreditnega tveganja, ki je tudi najpogosteje uporabljen izveden kreditni instrument za izločitev kreditnega tveganja. Za boljše razumevanje zamenjave kreditnega tveganja, pa sam najprej opredelil kreditno tveganje. Nato sem v tretjem poglavju definiral kaj je izveden finančni instrument in opisal ostale izvedene kreditne instrumente. Zamenjave kreditnega tveganja tržnim udeležencem nudijo veliko prednosti, a hkrati tudi določene slabosti. Instrument omogoča učinkovit prenos kreditnega tveganja s kupca zaščite na prodajalca brez, da bi se spremenila razmerja med upnikom in dolžnikom. Poslovnim bankam se je z uporabo tega instrumenta izboljšalo poslovanje. Kar je bilo doseženo v stabilnih gospodarskih časih. V kriznem obdobju pa so se banke, ki so trgovale z zamenjavo kreditnega tveganja, v primerjavi z drugimi bankami izkazale za bolj ranljive. Drugo slabost tega finančnega instrumenta predstavlja velika koncentracija kreditnega tveganja, na strani prodajalcev ali izdajateljev kreditne zaščite. Kar je rezultat neorganiziranega sistema trgovanja, kjer primanjkuje transparentnosti in ustrezne regulacije trga, ter nadzora nad samimi udeleženci. V desetem poglavju sem raziskal pomen drugega baselskega standarda na upravljanje s kreditnim tveganjem v bančnih ustanovah. V nadaljevanju sem raziskal tudi možnost trgovanja s temi izvedenimi finančnimi instrumenti preko organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki bi odpravilo prej omenjene težave glede transparentnosti in nadzora. Pomanjkljivost tega trga je sicer neprilagodljivost, zaradi česar bi lahko v manjšem obsegu obdržali trgovanjem tudi preko neorganiziranega trga.
Ključne besede: kreditno tveganje, izvedeni finančni instrument, izvedeni kreditni instrumenti, zamenjava kreditnega tveganja, sistematično tveganje
Objavljeno: 26.11.2014; Ogledov: 873; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA DOLŽNIŠKO FINANCIRANJE PODJETIJ IN GOSPODINJSTEV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJI
Borut Pokrajac, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja predstavljamo vzroke in izvor finančno gospodarske krize, njeno integracijo v podjetniško okolje ter v okolje posameznikov in gospodinjstev, natančneje z vidika dolžniškega financiranja ter odzive države in Evropske Unije na blažitev posledic krize. Primerjamo stanje dolžniškega financiranja subjektov finančnih institucij pred krizo in za čas trajanja. Rdečo nit diplomskega seminarja predstavlja gospodarsko finančna kriza, predstavljeni so ažurirani podatki dolžniškega financiranja rezidentov Slovenije in evroobmočja na podlagi izdanih publikacij s strani Banke Slovenije ter Evropske Centralne Banke, podani so ukrepi in strategije sprejeti s strani Vlade Republike Slovenije in Evropske Komisije.
Ključne besede: kriza, recesija, dolžniško financiranje, kreditni krč, ukrepi zoper krize
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1255; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (816,44 KB)

10.
GLOBALNA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA TER NJEN VPLIV NA SLOVENSKI FINANČNI SISTEM
Karmen Kulič, 2012, diplomsko delo

Opis: Razvijajoče se svetovne ekonomije, kamor spada tudi slovenska, so v sodobnih razmerah globalizacije prepletene z aktualnostjo finančne in gospodarske krize. Globalna finančna in gospodarska kriza v Sloveniji, katere vzrok je bila hipotekarna kriza v ZDA leta 2007, je povzročila spremembe v celotnem finančnem sistemu – se pravi, da je vplivala na dogajanje v sektorju bank, sektorju zavarovalnic ter sektorju investicijskih skladov. Se je pa ta kriza v Sloveniji začela z zamikom, njeni učinki pa so z vidika prej omenjenih finančnih sektorjev najbolj prizadeli bančnega. Slovenske banke so namreč bile prisiljene, da so zaostrile kreditne standarde ter zmanjšale obseg svojih kreditnih aktivnosti, kar pa je v gospodarstvu privedlo do dveh najbolj izstopajočih se stanj, imenovanih kreditni in likvidnostni krč. Tekom analize bančnega kreditiranja in to vse od nastanka slovenskega finančnega sistema po osamosvojitvi Slovenije pa do izbruha krize leta 2008, je zastoj bančnega kreditiranja tako najbolj opazen leta 2009, torej v času trajanje te krize. Podoben učinek je bilo moč opaziti tudi v sektorju slovenskih zavarovalnic, kjer je zavarovalna penetracija v času krize stagnirala, kar je vplivalo na poslabšanje razvitosti celotnega zavarovalnega trga. V sektorju investicijskih skladov pa je v času krize prišlo do zmanjšanja vseh sredstev, ki so se stekala v njih, kar je povzročilo velike neto odlive.
Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni sektor, kreditni krč, zavarovalna penetracija, čista vrednost premoženja, sanacija finančnega sektorja
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 3841; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (880,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici