| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNA PROBLEMATIKA FINANČNE KRIZE Z VIDIKA STRUKTURIRANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Miran Vrbanić, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, je hitro prerasla v svetovno gospodarsko recesijo. Vzrok temu je bila izjemna povezanost finančnega sistema, z izpostavljenostjo drugorazrednim hipotekarnim posojilom ter ugodna pravna pravila, ki so dovoljevala prenos tveganja na druge finančne subjekte in investitorje. Prenos kreditnega tveganja je omogočal institut listinjenja, ki v osnovi predstavlja izdajo vrednostnih papirjev, na podlagi kritnega premoženja. Vrednost tem vrednostnim papirjem je predstavljal bodoči denarni tok olistinjenih hipotekarnih posojil. Ko so kreditojemalci, zaradi povečane referenčne obrestne mere, prenehali plačevati svoje anuitete; premije imetnikom teh vrednostnih papirjev niso bile izplačane. Posebnost teh vrednostnih papirjev je netransparenten način njihove kreacije, kjer se ni vedelo kakšno kritje vsebujejo. Zaradi takšne strukture na emisije različnih bonitetnih ocen, jih imenujemo strukturirani finančni instrumenti. So pa hipotekarna posojila bila kritno premoženje samo določeni vrsti strukturiranih finančnih instrumentov, ostali so tako vsebovali kritje v delih emisij drugih strukturiranih finančnih instrumentov in tako se je nadaljevalo do izjemno velike netransparentnosti in negotovosti. Ko investitorjem niso bile več izplačane premije, je trg zgubil zaupanje v vse vrste strukturiranih finančnih instrumentov. Tudi v tiste, ki niso bili osnovani na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Investitorji so se začeli umikati in nastajale so težave z likvidnostjo - domine so padale. Diplomsko delo uvodoma predstavlja korelacijo nepremičninskega trga in trga finančnih instrumentov ter tako postavlja strukturirane finančne instrumente v kontekst finančne krize. Bistvo pričujočega dela pa je v predstavitvi okoliščin in interpovezanosti finančnih instrumentov, ki so botrovale nastanku finančne krize. Pravna pravila, ki so nalagala finančnim institucijam kapitalsko ustreznost glede na njihovo izpostavljenost, so bila sprva zastarela, kasneje pa nezadostna in tako omogočala kapitalsko arbitražo s pomočjo listinjenja. Agencije za ocenjevanje bonitete so podajale najvišjim (ne najvarnejšim delom emisij) svoje najvišje ocene in tako pretentale »naivne« investitorje ter celotni trg.
Ključne besede: finančna kriza, drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, prenos kreditnega tveganja, kapitalska arbitraža, kapitalska ustreznost, strukturirani finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, vrednostni papirji, interpovezanost
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 1852; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

2.
TRG POSLOV KREDITNIH ZAMENJAV
Tadej Pavlič, 2014, diplomsko delo

Opis: Banke in druge finančne inštitucije se v teh časih soočajo z večjo konkurenčnostjo poslovanja, kot pred nekaj desetletji. Posledično so omejene pri pridobivanju novih komitentov. Zmanjšale pa so se tudi možnosti prejemanja visokih marž na svoje storitve, ki jih morajo racionalizirati, če želijo obdržati obstoječi tržni delež. Zaradi nevedenih razlogov se finančne inštitucije v današnjih časih vse bolj zavedajo pomena obvladovanja obstoječih poslovnih razmerij z njihovimi komitenti in s tveganji, ki izhajajo iz teh razmerij. Najpomembnejše tveganje je še vedno kreditno tveganje. Zaradi hitrega razvoja kapitalskega trga in inovacij, trg danes nudi finančnim inštitucijam nove metode prenosa kreditnega tveganja. Med CRM (»Credit risk management«) metodo se šteje tudi uporaba izvedenih kreditnih instrumentov. V diplomskem delu sem tako podrobneje opisal zamenjavo kreditnega tveganja, ki je tudi najpogosteje uporabljen izveden kreditni instrument za izločitev kreditnega tveganja. Za boljše razumevanje zamenjave kreditnega tveganja, pa sam najprej opredelil kreditno tveganje. Nato sem v tretjem poglavju definiral kaj je izveden finančni instrument in opisal ostale izvedene kreditne instrumente. Zamenjave kreditnega tveganja tržnim udeležencem nudijo veliko prednosti, a hkrati tudi določene slabosti. Instrument omogoča učinkovit prenos kreditnega tveganja s kupca zaščite na prodajalca brez, da bi se spremenila razmerja med upnikom in dolžnikom. Poslovnim bankam se je z uporabo tega instrumenta izboljšalo poslovanje. Kar je bilo doseženo v stabilnih gospodarskih časih. V kriznem obdobju pa so se banke, ki so trgovale z zamenjavo kreditnega tveganja, v primerjavi z drugimi bankami izkazale za bolj ranljive. Drugo slabost tega finančnega instrumenta predstavlja velika koncentracija kreditnega tveganja, na strani prodajalcev ali izdajateljev kreditne zaščite. Kar je rezultat neorganiziranega sistema trgovanja, kjer primanjkuje transparentnosti in ustrezne regulacije trga, ter nadzora nad samimi udeleženci. V desetem poglavju sem raziskal pomen drugega baselskega standarda na upravljanje s kreditnim tveganjem v bančnih ustanovah. V nadaljevanju sem raziskal tudi možnost trgovanja s temi izvedenimi finančnimi instrumenti preko organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki bi odpravilo prej omenjene težave glede transparentnosti in nadzora. Pomanjkljivost tega trga je sicer neprilagodljivost, zaradi česar bi lahko v manjšem obsegu obdržali trgovanjem tudi preko neorganiziranega trga.
Ključne besede: kreditno tveganje, izvedeni finančni instrument, izvedeni kreditni instrumenti, zamenjava kreditnega tveganja, sistematično tveganje
Objavljeno: 26.11.2014; Ogledov: 546; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici