| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
METODOLOGIJA KREDITNEGA OCENJEVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V KRIZNIH POGOJIH
Suzana Lešnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Finančna kriza s katero se ukvarja ves svet, je zamajala svetovno gospodarstvo in bančni sistem. Čeprav sta evropski in slovenski bančni sistem poslovala bistveno manj tvegano kot ameriški, je finančni sektor pod velikim pritiskom. Središče načrtovanja je v takšnih okoliščinah nedvomno usmerjeno prav v posledice finančne krize. Tveganja v bankah so danes po vsem svetu deležna večje pozornosti kot kadarkoli v preteklosti. Raziskave dokazujejo, da so tudi v finančnih institucijah končno spoznali pomen upravljanja s tveganji. Propadi številnih finančnih institucij so tudi slovenske banke postavili na trdna tla in jih prisilili k učinkovitemu spremljanju tveganj. Glavni namen magistrske naloge je opredeliti kreditno tveganje v poslovni banki v času finančne krize in predstaviti razširjeni model za ocenjevanje kreditnega tveganja, pri tem pa izpostaviti vse kriterije, ki so ključni za prepoznavanje kreditnega tveganja v banki. V drugem poglavju magistrske naloge podajamo teoretične osnove kreditnega tveganja v banki in pojasnimo definicijo krize. Opredelimo tveganja, ki jim je izpostavljeno poslovanje banke ter posebno pozornost namenimo opredelitvi kreditnega tveganja. V nadaljevanju magistrske naloge, v tretjem poglavju predstavljamo model za ocenjevanje kreditnega tveganja v Novi KBM d.d., ki je prilagojen v letu 2009 na finančno krizo. Model je v prvih točkah tretjega poglavja podkrepljen s teoretičnimi osnovami poznavanja procesov zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja in presojanja kreditne sposobnosti. V četrtem poglavju magistrskega dela posebno pozornost namenimo konkretizaciji modela kreditnega tveganja in sicer na primeru financiranja gradbenih projektov. V tem poglavju izpostavimo problematiko nepremičninskega trga in plačilne nediscipline med gradbenimi podjetji, predstavimo model za ocenjevanje bančnega tveganja pri financiranju gradbenih projektov v Novi KBM d.d. ter model konkretiziramo na celotni finančni analizi podjetja X.
Ključne besede: banka, kreditno tveganje, finančna kriza, kreditna sposobnost, model, Nova KBM d.d., finančna analiza, boniteta, plačilna nedisciplina, gradbeništvo, gradnja za trg
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 2446; Prenosov: 0

32.
UGOTAVLJANJE BONITETE PODJETIJ V BANKI
Romana Janžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Banke so pri svojem poslovanju podvržene številnim tveganjem, med katerimi je najpomembnejše kreditno tveganje. Da bi ta tveganja v banki čim bolj obvladali, moremo dobro poznati svoje poslovne partnerje s katerimi poslujemo. Preveriti moramo njihove finančne in nefinančne izkaze. Vse te informacije so vključene v bonitetno oceno podjetja. Poznavanje bonitete podjetja nam omogoča mnogo lažji in hitrejši način dostopanja do kakovostnih informacij, ki jih v poslovnem svetu potrebujemo o podjetju. Banke ocenjujejo kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditnega tveganja na podlagi bonitetnih ocen komitentov. Ta ocena nam pove, kako je podjetje sposobno ustvarjati prihodnje denarne tokove in ali bo podjetje v prihodnje sposobno poravnavati finančne obveznosti. Za kompleksno oceno bonitete podjetja moremo zraven podatkov o preteklem poslovanju podjetja (finančni podatki, bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) pridobiti tudi nefinančne podatke, tako imenovane mehke podatke (značilnosti podjetja, vodstva, panoge, tehnologije, zaposlenih, okolja…). Prihodnje poslovanje podjetja, njegov potencial, položaj na trgu, sposobnost vodstva, konkurenčne prednosti so podatki, ki sestavljajo le del bonitete podjetja. Da pridemo do teh podatkov mora komitent razkriti banki številne informacije o svojem podjetju, ki pa lahko sodijo tudi v poslovno skrivnost. Namen diplomskega dela je bil, da prikažem postopek, po katerem bančni analitik v bonitetni službi poslovne banke razvršča komitente v bonitetne razrede in določa zgornje meje zadolževanja. V prvem delu sem predstavila predvsem teoretična spoznanja o proučevanju bonitete podjetja (tveganja, finančna analiza in boniteta podjetja). V drugem delu diplomskega dela pa sem uporabila analitični pristop, naredila sem finančno analizo podjetja XY d.o.o., kjer sem se posluževala predvsem količinskih in kakovostnih dejavnikov.
Ključne besede: podjetje, banka, kredit, presoja kreditne sposobnosti, kreditno tveganje, kreditna sposobnost, boniteta podjetja
Objavljeno: 07.03.2011; Ogledov: 2752; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (679,96 KB)

33.
ANALIZA TEČAJNEGA TVEGANJA PRI STANOVANJSKEM KREDITU
Roman Djuzić, 2011, diplomsko delo

Opis: Na razvoj in organiziranje slovenskega nepremičninskega trga od leta 1991 dalje je imel pomemben vpliv Jazbinškov zakon. Najemniki v družbenih stanovanjih so le-ta odkupili pod ugodnimi pogoji. V času dveh let kolikor je trajala privatizacija, in sicer od oktobra 1991 do oktobra 1993 je bilo prodanih 139.087 od tedaj skupno 220 tisoč stanovanj v družbeni lasti. Večina ostalih stanovanj je bila denacionalizirana. Skoraj dokončana privatizacija v zadnjih dveh desetletjih, visoka gospodarska rast in stabilen sistem socialnega varstva so bili podlaga za povečano povpraševanje po nepremičninah. Povpraševanje po nepremičninah je bilo večje od ponudbe. Dodatna vzpodbuda za rast cen nepremičnin je bila podana z legalizacijo nakupne možnosti za državljane evropske unije. To je bil povod, da so se že tako visoke cene nepremičnin še povišale. Posamezniki s povprečnimi osebnimi dohodki v letu 2007, so si kupno moč zvišali s posojili v švicarskih frankih. Delež posojil v domači in tuji valuti se je izrazito povečal od leta 2003 dalje. Ob koncu leta 2009 je znašala skupna vsota posojil vezana na švicarski frank približno 1 mrd eur, kar predstavlja cca.25% delež vseh dodobrenih stanovanjskih posojil. Delež bančnega kredita v skupni vrednosti nepremičnine je izražen skozi količnik LTV. V primeru 20% pologa, znaša količnik LTV 80%. Količnik predstavlja pomemben indikator tveganosti bančnega posojila. Večji kot je, večje je tveganje, da vrednost nepremičnine ne bo zadoščala za poplačilo glavnice v primeru uveljavitve hipoteke. Pri posojilih v tuji valuti prevladuje potrošniška hipotekarna posojila, ki jih najemajo gospodinjstva s prihodki in premoženjem v domači valuti. Običajno posojilo v tuji valuti, ki je bilo najeto s strani gospodinstva je bilo namenjeno za nakup hiše ali stanovanja, ročnosti med 20 in 30 let in zavarovano s hipoteko. Maksimalen LTV znaša do 80% in je primerljiv s posojili v evrih. Posojila so vezana na variabilno obrestno mero in pribitek okoli 2,00% na 6 ali 12 mesečni LIBOR in obračunana vsakih 6 ali 12 mesecev.. Anuitetni izračun posojila vključuje mesečno odplačilo obresti in glavnice z možnostjo predčasnega odplačila in menjave valute kredita proti plačilu stroškov. Posojilojemalec je z najemom kredita v švicarskih frankih izpostavljen tveganju spremembe deviznega tečaja med EUR in švicarskimi franki ( CHF ). Ker posojila v tuji valuti niso ustrezno zavarovana predstavlja ta izpostavljenost grožnjo finančni stabilnosti posameznika.
Ključne besede: nepremičnine, tečajno tveganje, stanovanjski kredit, devizni tečaj, kreditna sposobnost, boniteta.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1816; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici