| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
ZAVAROVANJE IN IZTERJAVA TERJATEV V NLB D.D. LJUBLJANA
Francka Biščak Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke pri svojem poslovanju večinoma razpolagajo z denarjem svojih komitentov, na drugi strani pa ta denar posojajo kreditojemalcem. Pri tem se banka sooča z različnimi tveganji, ki se med seboj prepletajo in so medsebojno povezana. Prav zato se pri svojem poslovanju ne odloča o tem ali bo tveganje sprejela ali ne, temveč o tem, v kolikšnem obsegu se mu bo izpostavila. Prav iz tega razloga banke aktivno prevzemajo in upravljajo s tveganji, saj jim to zagotavlja prihodek in obstoj. Spremljanje kreditnega tveganja in zagotavljanje kapitalske ustreznosti ne zadoščata več za učinkovito in varno poslovanje bank. Pri tem se moramo zavedati, da ima banka, ki aktivno upravlja s tveganji, precejšnjo konkurenčno prednost in s tem možnost ustvarjanja zahtevanih donosov. Tako je upravljanje s kreditnim tveganjem bistvenega pomena za uspešnost vsake finančne institucije, upravljanje s tveganji pa najpomembnejša bančna dejavnost, ki mora biti vgrajena v globalno politiko banke.
Ključne besede: ključne besede banka, tveganja, likvidnost, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, operativno tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, vrsta zavarovanja, slabe naložbe, izterjava.
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 3341; Prenosov: 654
.pdf Celotno besedilo (268,32 KB)

28.
POMEN KVALITATIVNIH PODATKOV PRI ODLOČITVAH O KREDITIRANJU NA PRIMERU BANKE
Andreja Kladnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke so pri svojem poslovanju najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju, zato temu tveganju namenjajo največjo pozornost. Slabo upravljanje s kreditnim tveganjem je namreč eden največjih vzrokov propada bank ter bančnih kriz. Eden izmed pogojev za dobro upravljanje s kreditnim tveganjem je tudi kvalitetno odobravanje kreditov. Pri odobravanju kreditov posojilojemalcem je banka zelo previdna. Odločitev banke, ali bo podjetju odobrila kredit, je odvisno od njegove bonitete. Le-to določi z analizo pridobljenih finančnih in nefinančnih podatkov o posojilojemalcu. Z analizo finančnih podatkov banka ugotovi finančni položaj podjetja in njegovo sposobnost vračanja kredita, z analizo nefinančnih podatkov pa sposobnost podjetja za nadaljnji razvoj. Za sprejetje kvalitetne odločitve o kreditiranju je pomembno, da se upoštevajo tako finančni kot nefinančni podatki o podjetju, saj le tako lahko banka dobi celovit vpogled v poslovanje podjetja. Banke pri odločitvah o kreditiranju poleg ugodnega finančnega položaja upoštevajo tudi druge dejavnike, kot so položaj podjetja v industriji, dejavnost podjetja, vodstvo oz. menedžment podjetja itd. Pomembnost kvalitativnih (nefinančnih) podatkov narašča in so vključeni tudi v interno metodologijo razvrščanja komitentov, vendar pa v celotni bonitetni oceni v primerjavi s finančnimi (kvalitativnimi) podatki zavzemajo bistveno manjši ponder. Tako odločitve o kreditiranju še vedno temeljijo na ugodnem finančnem položaju podjetja.
Ključne besede: kvalitativni podatki, kvantitativni podatki, kreditna sposobnost, boniteta, kreditno tveganje, kreditna analiza, transakcijsko kreditiranje, odnosno kreditiranje, finančni izkazi, računovodski kazalniki, kreativno računovodstvo
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 1825; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (277,13 KB)

29.
BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Lucija Kokot, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bančno kreditiranje podjetij tekom finančne in gospodarske krize v teoretičnem poglavju obravnava vrste bančnih kreditov podjetjem, pojasnitev pojma kreditnega tveganja ter zahteve kapitalskega sporazuma Basel II glede kapitalske ustreznosti bank. Poleg predpisanega količnika kapitalske ustreznosti morajo banke za varnost svojega poslovanja poskrbeti tudi z natančno preučitvijo kreditne sposobnosti potencialnega kreditojemalca ter zahtevami glede ustreznega kreditnega zavarovanja. V okviru tretjega poglavja je govora o svetovni finančni in gospodarski krizi, o dogajanju na ameriškem trgu nepremičnin in hipotekarnih kreditov pred izbruhom ter širitvijo krize v ostale dele sveta in v ostale sektorje gospodarstva. Povzeli smo najpomembnejše vzroke in povode, ki so posredno pripeljali do razmer, v katerih se trenutno nahaja slovensko gospodarstvo. Četrto poglavje prikazuje analizo bančnega kreditiranja podjetij pred in tekom svetovne finančne in gospodarske krize v Sloveniji in evroobmočju. Primerjali smo podatke o obsegu odobrenih posojil in njihovi strukturi v letih 2006, 2007, 2008 ter 2009. Posebej smo analizirali tudi gibanje bančnih posojil podjetjem po posameznih panogah ter finančni položaj slovenskih podjetij in njihove zamude pri poravnavanju obveznosti do bank. V nadaljevanju četrtega poglavja smo primerjali podatke o posojilnih obrestnih merah za podjetja v Sloveniji in evroobmočju ter ugotavljali vzroke vse večjih razlik med njimi. Ob koncu diplomskega dela smo povzeli najpomembnejše ukrepe Vlade Republike Slovenije za premostitev kreditnega krča in spodbuditev bank k oživljanju kreditne aktivnosti. S predstavitvijo treh najpomembnejših ukrepov smo želeli prikazati prispevek države k reševanju likvidnostnih težav slovenskih podjetij.
Ključne besede: bančni krediti, kreditno tveganje banke, kreditna sposobnost in boniteta podjetij, zavarovanje kredita, svetovna finančna in gospodarska kriza in kreditiranje podjetij, protikrizni ukrepi.
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1979; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (794,95 KB)

30.
POSOJILNA POLITIKA BANK
Robert Hernet, 2010, diplomsko delo

Opis: Osnovna funkcija banke je zbiranje presežnih denarnih sredstev in prenos le-teh k deficitnim ekonomskim celicam. Takšno posredništvo prinese banki največji delež prihodkov, vendar pa je pri tem potrebno uspešno obvladovati tveganja. Banka se pri vsaki sklenitvi kreditnega posla z dolžnikom izpostavi kreditnemu tveganju. Zato morajo bančniki sprejeti jasne kriterije za sprejemanje odločitev o naložbah, kajti vse naložbe imajo določeno verjetnost, da se ne bodo poplačale. Banke lahko z dobro strategijo opravijo izbiro med posli, ki jih bodo opravljale, pri tem pa morajo določiti tudi stopnjo dobičkonosnosti, ki jo banka pričakuje glede na izpostavljenost različnim kreditnim tveganjem. Posojilna politika naj zadeva področja, kot so: ciljni trgi, sprejemanje in plasiranje finančnih naložb, struktura in izpostavljenost kreditnega portfelja, oblikovanje cene kredita, upravljanje kreditnega tveganja, proces odobravanja kreditov in odgovornost oseb za odobravanje, izvajanje in poročanje o kreditih. Zagotoviti je treba, da so aktivnosti kreditiranja prilagojene vpeljani posojilni politiki. Takšna politika mora biti jasno določena in zapisana, skladna z zakonskimi zahtevami in obstoječimi postopki v banki. Politika in postopki, ki so pravilno razviti in vpeljani, omogočajo banki vzdrževati zdrave standarde odobravanja kreditov, spremljati in kontrolirati kreditno tveganje, ustrezno oceniti nove poslovne priložnosti ter odkriti in ustrezno spremljati problematične kredite.
Ključne besede: poslovna banka, bančne storitve, krediti, posojilo, tveganja v bačništvu, kreditno tveganje, kreditni potencial, boniteta, kreditna sposobnost, zavarovanje kreditov, obrestna mera, cena kredita
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1500; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (491,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici