SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UREDITEV DIREKTNE OBREMENITVE V OKVIRU SEPA
Brigita Klander, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj programa SEPA je preoblikovati sedanji razdrobljeni trg v enoten domači trg za plačilne storitve v evroobmočju, ki ne razlikuje čezmejnih in domačih plačil. To sproži odstranitev vseh tehničnih, pravnih ter komercialnih preprek v trenutnem plačilnem trgu. SEPA bo prinesla številne prednosti in spremembe za prav vse udeležence. Potrošnik bo potreboval le en transakcijski račun, s katerega bo lahko opravljal kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v evro območju. Trgovci bodo lahko sprejeli katerokoli plačilno kartico z enim samim terminalom, kar bo tudi zmanjšalo njihove stroške. SEPA bo pomagala podjetjem poenostaviti njihov poslovni menedžment. Vse finančne transakcije bodo lahko opravljene z enega bančnega računa in z uporabo plačilnega instrumenta SEPA. Bankam bo omogočila širitev poslovanja in konkurenčnost na evropski ravni, saj bo lahko vsaka banka ponudila svoje storitve vsakemu v evro območju, brez dodatnih stroškov. Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo. Pomembno leto za Slovenijo predstavlja zagotovo 2004, ko se je viziji SEPA pridružila tudi ZBS in postala enakopravni član EPC. V okviru ZBS se srečujejo različni interesi in mnenja bank, tako tudi glede tega, ali s projektom SEPA zamujamo ali ne. Ne glede na različna mnenja bank smo lahko enotni, da je SEPA realnost, ki jo lahko uresničujemo le organizirano s postavljeno in potrjeno projektno organizacijo. S postavitvijo projektne organizacije in dodelitvijo nalog in pristojnosti posameznim nosilcem se je zaključila prva faza načrtovanja in priprav. V drugi fazi prehajamo na implementacijo in razvoj. SEPA bo resnično zaživela le s konstruktivnim delom in sodelovanjem prav vsakega posameznega subjekta znotraj projektne organizacije. Zavedamo se lahko, da slovenski bančni trg obsega (le) 0,5 % evropskega trga. Pojavlja se vprašanje o obvladovanju bančne likvidnosti v novem evrskem prostoru. A to ni edino vprašanje. Pomembno je vprašanje varnosti, pa problem tarif ter stroškov in varstvo konkurence in potrošnikov. Prav z vsem se bo potrebno soočiti. Najlepše bi bilo, da bi se predstavili s kakovostno in inovativno ponudbo na ravni SEPA in bi s tem pritegnili obseg drugih držav. Največja bojazen, ki visi nad nami, pa je zagotovo, če banke pričakovanj ne bodo uresničile in bodo iz glavnih »igralcev« v (slovenskih) plačilnih sistemih postale (v pogojih SEPA) uporabniki storitev tujih bank. Si to lahko privoščimo?
Ključne besede: projekt SEPA, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, plačilni sistem, TARGET
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 1574; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (588,72 KB)

2.
INFORMATIZACIJA PLAČILNIH SISTEMOV NA PRIMERU PROJEKTA SEPA
Andreja Pušnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Za sodobno tržno gospodarstvo je značilno, da je odvisno od učinkovitega in zmogljivega plačilnega sistema. Osnovna naloga vsakega plačilnega sistema je, da olajša poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov, ter zagotoviti varen, hiter in učinkovit prenos sredstev. Za plačilne sisteme je značilno, da se nenehno izboljšujejo in izpopolnjujejo. Pomemben korak v razvoju plačilnih sistemov je projekt SEPA. Ko govorimo o projektu SEPA, govorimo o enotnem območju evrskih plačil. Pomeni, da gre za območje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Tovrstna plačila se bodo izvajala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje. Pravila in standardi SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. S tem se omogoča uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja plačilnega prometa. SEPA bo prinesla številne prednosti. Z vidika potrošnikov je prednost SEPA v tem, da bodo plačilne storitve postale bolj univerzalne in predvidljive. Z enim samim računom bo lahko potrošnik operiral v katerikoli državi evroobmočja, na način, kot to sedaj počne doma. Trgovci bodo lahko sprejeli kartice vseh držav SEPA. Ekonomija obsega bo povzročila padec stroškov za trgovce, prav tako se bo procesiranje med bankami in trgovci poenostavilo. Podjetja bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranila denar in čas. Za banke prinaša SEPA številne prednosti, te bodo imele možnost razviti inovativne produkte, vstopiti na nove trge ... Verjetno si po letu 2010 ne bomo več znali predstavljati Evropske unije brez SEPA. Ta projekt je šele začetek skupnega trga na področju plačil.
Ključne besede: plačilni sistem, SEPA, kreditna plačila, direktne obremenitve, gotovina, kartična plačila, SIMP, STEP2.
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 1568; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (709,51 KB)

3.
VPLIV SEPE NA POSLOVANJE S TRANSAKCIJSKIM RAČUNOM PODJETJA
Alenka Orbović, 2009, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payments Area) — enotno obmocje placil v evrih je obmocje, kjer bodo lahko posamezniki, podjetja ter ostali ekonomski subjekti opravljali ter spremljali placila v evrih znotraj clanic Evropske unije kakor tudi v Islandiji, Liechtensteinu, Švici in na Norveškem. Pri tem ne bo prihajalo do razlik. Vsi bodo imeli enake pogoje, obveznosti in pravice. SEPA prinaša veliko prednosti, kajti komitent bo potreboval le en transakcijski racun, iz katerega bo lahko opravljal storitve. SEPA bo prinesla obcutno izboljšanje na gospodarskih trgih in bo zahtevala spremembe v bancnem, javnem in tudi v zasebnem sektorju. Izboljšala bo ucinkovitost in avtomatizacijo procesov placilnega prometa, ki bo znižal stroške same obdelave nalogov. Vpliv poslovanja s SEPO že kaže rezultate, saj je zniževanje stroškov prineslo ekspanzijo cezmejnih placil in tudi domacih. Uporaba le — teh se že kaže v hitrosti, kvaliteti ter ucinkovitosti placil.
Ključne besede: SEPA, KREDITNA PLAČILA, DIREKTNE OBREMENITVE, PLAČILNE KARTICE, GOTOVINSKO POSLOVANJE
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1309; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (892,32 KB)

4.
VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH V SLOVENIJI
Sanela Fazlić, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji še nismo dobro pozabili prehoda na evro, ko smo se že začeli intenzivno pripravljati na uvedbo enotnega območja plačil v evrih imenovanega SEPA. Temeljni kamen za delovanje enotnega evrskega plačilnega prostora je bil postavljen z Lizbonsko startegijo leta 2000. Ključni element nove strategije je vzpostavitev enotnega plačilnega prostora s spremljajočo zakonodajo in mehanizmi, ki bodo omogočili enake pogoje, preglednost in visoko konkurenčnost poslovanja za vse gospodarske subjekte in državljane Evrope. Območje SEPA lahko opredelimo regionalno in vsebinsko. Regionalno obsega 31 evropskih držav, in sicer 16 evrskih držav, 11 držav EU, ki še niso prevzele evra, ter Švico, Norveško, Liechtenstein in Islandijo. Z vidika storitev pa SEPA obsega kreditna plačila, direktne obremenitve, bančne kartice in gotovino. SEPA prinaša znatne ekonomske učinke in priložnosti, saj bo pospešila konkurenco in inovacijo ter izboljšala pogoje za potrošnike. Potrebno je prilagoditi prakso bančništva ter spremeniti navade udeležencev plačilnega prometa v vseh državah območja SEPA. Cilj SEPA bo dosežen, ko bodo občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah plačevali in prejemali plačila v evrih enako učinkovito, enostavno in varno, ne glede na to, ali se bodo taka plačila izvajala znotraj posamezne države EU ali med državami EU. Končni cilj je torej, da postane Evropa do leta 2011 najbolj dinamično in najbolj konkurenčno, na znanju in inovativnosti temelječe gospodarstvo na svetu. SEPA je do leta 2011 živ proces, ki je v nenehnem spreminjanju in dopolnjevanju. Po letu 2011 pa tudi ne bo miru: eSEPA, mobilna plačila, e-račun..
Ključne besede: SEPA, euro območje, plačilna infrastruktura, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, gotovina.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 1206; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (566,53 KB)

5.
ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA)
Darja Godler, 2010, diplomsko delo

Opis: Enotno območje plačil v evrih (angl. Single Euro Payments Area) oz. SEPA je območje kjer se plačuje in prejema plačila v evrih znotraj Evrope. SEPA tako v prvi vrsti pomeni evroobmočje, območje držav članic Evropske unije, ki so prevzele evro kot skupno valuto, saj plačila potekajo v evrih. Plačila se izvajajo tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi pogoji z enakimi pravicami in obveznostmi za vse, ne glede na to kje se nahajajo. Pri oblikovanju SEPA je imela pomembno vlogo zakonodaja Evropske unije, še posebej Uredba 2560/2001. Ta gradi na integriranem trgu plačilnih storitev in učinkoviti konkurenci. Govori o tem, da ni razlikovanja med plačili v evrih, pa naj bodo ta čezmejna ali znotraj države. Uredba je močno posegla v prihodke ponudnikov plačilnih storitev v segmentu čezmejnih plačil, ob tem pa za ta plačila niso bili na voljo postopki, ki bi omogočali enako učinkovito poravnavo, kot je bila na voljo znotraj posamezne države. V letu 2002 so največje evropske banke sprejele strategijo vzpostavitve SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA. Novi plačilni instrumenti, ki jih bodo banke ponudile svojim strankam, bodo temeljili na plačilni shemi SEPA kreditnih plačil, plačilni shemi SEPA direktnih obremenitev in SEPA kartičnem okviru. Razvoj nacionalnih trgov evrskih plačil malih vrednosti je spodbudil prenovo, utrditev in preureditev prejšnjih načinov dela. Vsa plačila v evroobmočju so z uvedbo SEPA postala domača ter dosegajo takšno raven varnosti in učinkovitosti, ki je najmanj enaka prej najbolje delujočim nacionalnim plačilnim sistemom.
Ključne besede: SEPA, evroobmočje, Uredba 2560/2001, plačilna shema SEPA kreditna plačila, plačilna shema SEPA direktne obremenitve, SEPA kartični okvir, varnost, kakovost.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1276; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
UVEDBA INFORMACIJSKE PODPORE ZA SEPA NA PRIMERU KREDITNIH PLAČIL
Branka Merhar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana uvedba informacijske podpore za SEPA na primeru kreditnih plačil v poslovni banki. Temo za diplomsko nalogo sem izbrala sama predvsem zaradi aktualnosti in želji po novih znanjih, ki sem jih ob pisanju diplomske naloge tudi pridobila. V diplomski nalogi je prvem delu opisano delovanje plačilnih sistemov kot so potekali pred uvedbo projekta SEPA v Sloveniji. Opisani so plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje domačega plačilnega prometa, kakor tudi plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje čezmejnega nakazovanja plačil. V drugem delu diplomske naloge je predstavljen projekt SEPA (Single Euro Payments Area - Enotno območje plačil v evrih, ki ga je v ta namen vzpostavila Evropska centralna banka. V projekt SEPA so se vključile tudi slovenske banke, ki kot članice in pod okriljem Združenja bank Slovenije, na nacionalnem nivoju sodelujejo v projektu. V praktičnem delu je prikazana organizacija projekta v banki ter aktivnosti banke, ki so tesno povezane z aktivnostmi na nacionalnem nivoju projekta ter izvedba uvedbe informacijske podpore na primeru kreditnih plačil za implementacijo v SEPA shemo kreditna plačila v poslovni banki. Predstavljene so aktivnosti, ki jih je poslovna banka morala izvesti, da je izpolnila vse pogoje za uspešno vključitev v SEPA shemo kreditna plačila. V zadnjem delu naloge je predstavljena oceno o napredku vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih, predvsem za shemo kreditna plačila. Enotno območje plačil v evrih – SEPA pomeni izboljšanje učinkovitosti in standardizacijo domačega in čezmejnega plačilnega prometa. Z uveljavitvijo SEPA plačilnih shem bo notranji in čezmejni plačilni promet potekal na enakih osnovah in standardih ter se izvajal po enakih postopkih, ne glede na to v kateri drzavi znotraj SEPA ima stranka transkacijski račun oziroma preko katerega izvajalca opravlja svoj plačilni promet.
Ključne besede: Plačilni sistemi, SEPA, SEPA sheme in okvir, kreditna plačila SEPA, plačilni sistemi SEPA, nacionalni program SEPA, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije, plačilni promet banke, migracija, ocena uvedbe.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1629; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
PROJEKT IMPLEMENTACIJE POENOTENEGA SISTEMA ČEZMEJNIH PLAČIL - SEPA
Barbara Dobovičnik Černec, 2014, diplomsko delo

Opis: Projekt SEPA je nedvomno velik korak pri vzpostavitvi enotnega gospodarskega trga v Evropski uniji. Vse od nastanka skupne evrske valute je težnja, da bi prebivalci in podjetja, v evropski uniji uporabljali plačilne storitve pod enakimi pogoji. Vzpostavitev takšnega okolja ni samo velik tehnološki zalogaj, zahteva tudi precej prilagoditev na ostalih področjih, kot na primer na zakonodajnem, na področju standardizacije, gotovinskega poslovanja... Glede na tehnološki napredek najbrž tudi ni za pričakovati, da se bo po uradnem zaključku projekta le ta tudi dejansko končal, bolj verjetno je to šele začetek enotnega poslovanja, ki bo z leti dobival vedno nove razsežnosti. Sploh na področju poslovanja z gotovino je pričakovati napredek v smislu razvoja alternativnih oblik plačevanja (mplačila,kartice…) z namenom racionalizacije stroškov poslovanja z gotovino. Vzpostavitev enotnega plačilnega sistema na tako širokem geografskem področju je proces, ki se nikoli čisto ne konča.
Ključne besede: SEPA, čezmejna plačila, migracija, kreditna shema, debetna shema, kartična plačila, plačilna infrastruktura, implementacija, plačilni instrumenti.
Objavljeno: 21.07.2014; Ogledov: 575; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (570,61 KB)

8.
PRIMERJALNA ANALIZA UVEDBE ENOTNEGA EVRO PLAČILNEGA OBMOČJA MED SLOVENIJO IN BELGIJO
Nejc Iljevec, 2014, magistrsko delo

Opis: SEPA ali enotno evro plačilno območje je projekt harmonizacije izvedbe in procesiranja plačil malih vrednosti v evrih. Cilj SEPA je narediti plačila v evrih hitra, varna in učinkovita po celi Evropi, kot je to prej veljalo za posamezne nacionalne trge. SEPA tako omogoča izvajanje brezgotovinskih plačil vsakomur, ki se nahaja kjerkoli v Evropi. Izvajanje brezgotovinskih plačil je možno s produkti SEPA. Ti so SEPA kreditna plačila, SEPA direktne obremenitve in SEPA kartice, v pripravi pa so tudi novi, sodobnejši produkti. Pred uvedbo SEPA je bil evropski trg razdrobljen in neučinkovit. Čezmejna plačila so bila počasna in zelo draga v primerjavi s plačili na nacionalnih trgih. Glavni premik k združitvi trgov je predstavljala uvedba skupne valute – evro. A z uvedbo enotnega evro gotovinskega območja potrošniki negotovinskih plačil znotraj skupnega evropskega trga niso mogli izvajati tako preprosto, kot je bilo to v navadi v njihovi državi. Zato je bil obvezen in logičen korav vzpostavitev SEPA, ki omogoča preprosto, hitro, varno in učinkovito uporabo elektronskih plačil malih vrednosti. S projektom SEPA je skupni evropski trg postal veliko konkurenčnejši. V tem delu smo natančneje preučili uvedbo SEPA v dveh državah Evropske skupnosti. Ti sta Slovenija in Belgija. Uvedbo SEPA smo primerjali z vidika organizacije projekta in uvedbe treh glavnih produktov SEPA. Prav tako smo se osredotočili na plačilno infrastrukturo, ki je obvezen pogoj za uspešnost SEPA. Na področju plačilne infrastrukture smo ugotovili največje razlike med obravnavanima državama. Na osnovi primerjalne analize smo ugotavljali, v kateri izmed obravnavanih držav je bila uvedba SEPA hitrejša ter kakšna je bila pri tem pomembnost plačilne infrastrukture in podpora bank. Na osnovi dokumentov Evropske komisije (European Commission) in drugih avtorjev smo pojasnili vzroke za precejšnje časovno zaostajanje uvedbe SEPA in prestavitev končnega datuma. V tem delu smo prišli do zaključkov, da je uvedba SEPA v Sloveniji potekala hitreje kot v Belgiji, kljub razlikam v sami organizaciji projekta, ki je bila v Sloveniji veliko bolj nestabilna in spremenljiva. Iz analize in podatkov je razvidno, da je bančni sektor v Sloveniji zavzet za spremembe in zna zelo hitro odreagirati na področju prilagajanja. Njegova prednost se v primerjavi z belgijskim bančnim sektorjev kaže v majhnosti slovenskega bančnega sektorja. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta bili obe obravnavani državi med prvimi, ki sta uspešno zaključili prehod na SEPA na področju SEPA kreditnih plačil in SEPA direktnih obremenitev. Uspešnost projekta SEPA pa je odvisna predvsem od plačilne infrastrukture in podpore bank.
Ključne besede: Enotno evro plačilno območje, SEPA kreditna plačila, SEPA direktne obremenitve, SEPA kartice, plačilna infrastruktura.
Objavljeno: 14.11.2014; Ogledov: 911; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

9.
ČEZMEJNA KREDITNA PLAČILA V SISTEMU SEPA
Gregor Marinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Projekt SEPA je nastal kot posledica uvedbe enotne valute Evro znotraj Evropske unije. SEPA uživa močno politično in regulatorno podporo institucij Evropske unije. Prva plačilna storitev, ki je bila implementirana z uporabo SEPA infrastrukture, so bila SEPA čezmejna kreditna plačila. Predstavljajo začetek in temelj finančnih transakcij malih vrednosti med uporabniki plačilnih storitev znotraj članic monetarne unije. Za namene standardizacije in avtomatske obdelave, se je pri snovanju sporočil in procesov uporabil standard ISO 20022, ki ne predpisuje podrobnosti procesa ampak način, kako proces modelirati. Glavne prednosti od uvedbe SEPA čezmejnih kreditnih plačil uživajo uporabniki plačilnih storitev, saj so se za njih znižale provizije in čas izvedbe transakcij. Te prednosti so dosežene na račun velikih finančnih investicij v infrastrukturo in prenovo informacijskih sistemov bank, ki so bila potrebna za implementacijo.
Ključne besede: SEPA, kreditna plačila, enotno območje plačil, ISO 20022, UNIFI, plačilni sistemi
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 385; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici