| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
POMEN KVALITATIVNIH PODATKOV PRI ODLOČITVAH O KREDITIRANJU NA PRIMERU BANKE
Andreja Kladnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke so pri svojem poslovanju najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju, zato temu tveganju namenjajo največjo pozornost. Slabo upravljanje s kreditnim tveganjem je namreč eden največjih vzrokov propada bank ter bančnih kriz. Eden izmed pogojev za dobro upravljanje s kreditnim tveganjem je tudi kvalitetno odobravanje kreditov. Pri odobravanju kreditov posojilojemalcem je banka zelo previdna. Odločitev banke, ali bo podjetju odobrila kredit, je odvisno od njegove bonitete. Le-to določi z analizo pridobljenih finančnih in nefinančnih podatkov o posojilojemalcu. Z analizo finančnih podatkov banka ugotovi finančni položaj podjetja in njegovo sposobnost vračanja kredita, z analizo nefinančnih podatkov pa sposobnost podjetja za nadaljnji razvoj. Za sprejetje kvalitetne odločitve o kreditiranju je pomembno, da se upoštevajo tako finančni kot nefinančni podatki o podjetju, saj le tako lahko banka dobi celovit vpogled v poslovanje podjetja. Banke pri odločitvah o kreditiranju poleg ugodnega finančnega položaja upoštevajo tudi druge dejavnike, kot so položaj podjetja v industriji, dejavnost podjetja, vodstvo oz. menedžment podjetja itd. Pomembnost kvalitativnih (nefinančnih) podatkov narašča in so vključeni tudi v interno metodologijo razvrščanja komitentov, vendar pa v celotni bonitetni oceni v primerjavi s finančnimi (kvalitativnimi) podatki zavzemajo bistveno manjši ponder. Tako odločitve o kreditiranju še vedno temeljijo na ugodnem finančnem položaju podjetja.
Ključne besede: kvalitativni podatki, kvantitativni podatki, kreditna sposobnost, boniteta, kreditno tveganje, kreditna analiza, transakcijsko kreditiranje, odnosno kreditiranje, finančni izkazi, računovodski kazalniki, kreativno računovodstvo
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 1814; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (277,13 KB)

8.
UPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKI
Tanja Coklin, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Ker je ena od njihovih osnovnih dejavnosti dajanje kreditov, so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju. Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Kreditnemu tveganju se ni mogoče izogniti, ga pa je mogoče zmanjšati. S tem namenom banke upravljajo in obvladujejo kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene. Pri tem so omejene z zakonskimi predpisi. Oba procesa morata potekati kontinuirano. Upravljanje s kreditnim tveganjem zajema identifikacijo, merjenje oziroma ocenjevanje, prenos in zavarovanje kreditnega tveganja, ki mu je ali bi mu banka pri svojem poslovanju lahko bila izpostavljena. Politika obvladovanja kreditnega tveganja zahteva celostni pristop analiziranja in spremljanja posameznega posojilojemalca skozi celotno dobo trajanja posojila. Zajema ugotavljanje kreditne sposobnosti in bonitete dolžnika, razvrščanje terjatev po tveganosti v skupine ter oblikovanje splošnih in posebnih rezervacij. Poleg tega mora banka tudi zagotoviti, da glede na vrsto in obseg poslov ter tveganja, ki jim je izpostavljena, vedno razpolaga z zadostno količino kapitala. Pomembne novosti na področju ravnanja s tveganji prinaša Novi kapitalski sporazum, ki je sestavljen iz treh stebrov. To so minimalna kapitalska zahteva, regulativni nadzor in tržna disciplina. Osrednji steber, imenovan minimalne kapitalske zahteve, predvideva izračun minimalnih kapitalskih zahtev na dva načina. To sta standardizirani pristop in pristop temelječ na internih sistemih razvrščanja komitentov. Regulativni nadzor je kritičen kvalitativen dodatek prvemu stebru kapitalskega sporazuma, saj predstavlja formalizacijo obstoječega nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Tretji steber, tržna disciplina, predstavlja nekakšno zaokrožitev prvih dveh stebrov. Bankam nalaga javno razkritje določenih podatkov iz poslovanja, kar tržnim udeležencem omogoča realnejšo izbiro med bankami. Cilj vsake banke je, da z ustreznimi celostnimi ukrepi in upoštevanjem vseh notranjih in zunanjih predpisov, do določenih okvirov zajezi kreditno tveganje. Kajti le to ji lahko omogoča obstanek in uspešno poslovanje.
Ključne besede: banka, kredit, kreditno tveganje, kreditna analiza, prenos kreditnega tveganja, terjatve, kapitalska ustreznost, Novi kapitalski sporazum, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina, CRM tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3635; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (680,99 KB)

9.
METODOLOGIJA KREDITNEGA OCENJEVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V KRIZNIH POGOJIH
Suzana Lešnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Finančna kriza s katero se ukvarja ves svet, je zamajala svetovno gospodarstvo in bančni sistem. Čeprav sta evropski in slovenski bančni sistem poslovala bistveno manj tvegano kot ameriški, je finančni sektor pod velikim pritiskom. Središče načrtovanja je v takšnih okoliščinah nedvomno usmerjeno prav v posledice finančne krize. Tveganja v bankah so danes po vsem svetu deležna večje pozornosti kot kadarkoli v preteklosti. Raziskave dokazujejo, da so tudi v finančnih institucijah končno spoznali pomen upravljanja s tveganji. Propadi številnih finančnih institucij so tudi slovenske banke postavili na trdna tla in jih prisilili k učinkovitemu spremljanju tveganj. Glavni namen magistrske naloge je opredeliti kreditno tveganje v poslovni banki v času finančne krize in predstaviti razširjeni model za ocenjevanje kreditnega tveganja, pri tem pa izpostaviti vse kriterije, ki so ključni za prepoznavanje kreditnega tveganja v banki. V drugem poglavju magistrske naloge podajamo teoretične osnove kreditnega tveganja v banki in pojasnimo definicijo krize. Opredelimo tveganja, ki jim je izpostavljeno poslovanje banke ter posebno pozornost namenimo opredelitvi kreditnega tveganja. V nadaljevanju magistrske naloge, v tretjem poglavju predstavljamo model za ocenjevanje kreditnega tveganja v Novi KBM d.d., ki je prilagojen v letu 2009 na finančno krizo. Model je v prvih točkah tretjega poglavja podkrepljen s teoretičnimi osnovami poznavanja procesov zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja in presojanja kreditne sposobnosti. V četrtem poglavju magistrskega dela posebno pozornost namenimo konkretizaciji modela kreditnega tveganja in sicer na primeru financiranja gradbenih projektov. V tem poglavju izpostavimo problematiko nepremičninskega trga in plačilne nediscipline med gradbenimi podjetji, predstavimo model za ocenjevanje bančnega tveganja pri financiranju gradbenih projektov v Novi KBM d.d. ter model konkretiziramo na celotni finančni analizi podjetja X.
Ključne besede: banka, kreditno tveganje, finančna kriza, kreditna sposobnost, model, Nova KBM d.d., finančna analiza, boniteta, plačilna nedisciplina, gradbeništvo, gradnja za trg
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 2426; Prenosov: 0

10.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA
Tjaša Ružič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, ki je predvsem posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi katerega koli vzroka ne izpolni svoje pogodbene ali finančne obveznosti. Tveganje ima dve razsežnosti, ali bodo sredstva vrnjena ali ne, ter ali bodo vrnjena v roku kot je dogovorjeno med kreditodajalcem in kreditojemalcem. Kreditno tveganje je z vidika nastanka potencialnih izgub najpomembnejše bančno tveganje, zato je njegovo učinkovito obvladovanje in upravljanje za poslovanje bank zelo pomembno. Poleg kreditnega tveganja poznamo še vrsto drugih tveganj kot so: deželno, likvidnostno, obrestno, pravno, operativno in druga. Dejavniki kreditnega tveganja, so podlaga na kateri lahko pričnemo ocenjevati kreditojemalčevo sposobnost vračila izposojenih sredstev in meriti kreditno tveganje. Dejavniki, ki vplivajo na kreditno tveganje so podjetje, okolje in panoga. Kreditno tveganje lahko razvrstimo na tri vrste podtveganj: tveganje izpostavljenosti banke, tveganje izterjave neplačanega dolga ter tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Vse tri vrste podtveganj smo podrobneje pojasnili v 3 poglavju. Banke poskušajo na različne načine obvladovati kreditno tveganje, ki jih lahko delimo na obvladovanje in merjenje kreditnega tveganja. Ugotavljanje, merjenje in spremljanje kreditnega tveganja ter bančni nadzor je marsikje tudi že računalniško podprt. Banka z merjenjem tveganja določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Poznamo več načinov za obvladovanje in upravljanje omenjenega tveganja. To so: ugotavljanje bonitete in kreditne sposobnosti kreditojemalca, razvrščanje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, izpostavljenost banke, kreditne mape, pomen informacij v kreditnih poslih, kreditna analiza ter ocenjevanje in merjenje kreditnega tveganja. Zaradi treh osnovnih motivov banke je ocenjevanje omenjenega tveganja ključno, in sicer zaradi pravilnega zaračunavanja cene kredita, pravilnega določanja višine kredita in dobe kreditiranja ter pravilne ocene potencialne izgube. Bistven dejavnik za obvladovanje omenjenega tveganja je ugotavljanje bonitete kreditojemalca. Komitente banke razvrščajo v bonitetne razrede in predvsem na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja banke ocenjujejo na podlagi bonitetnih ocen komitenta. Z bonitetno oceno banka naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnjeval svoje obveznosti. Modeli za merjenje kreditnega tveganja se delijo na kvantitativni model ter kvalitativni model. Kvalitativni modeli so v primerjavi s kvantitativnimi modeli subjektivnega značaja, vendar kljub temu uporabno orodje za ocenjevanje kreditnega tveganja. Tveganje ocenjujejo z vidika faktorjev, ki so značilni za posamezne kreditojemalce (finančni vzvod, variabilnost dobička, ugled kreditojemalca,..) ter z vidika tržnih faktorjev, ki zadevajo vse kreditojemalce (višina obrestnih mer, poslovni cikel). Katero vrsto zavarovanja kredita bo zahtevala banka od komitenta je odvisno od številnih dejavnikov kot so stroški zavarovanja, kvalitete zavarovanja, namena in ročnosti kredita, vrste kreditojemalca ter drugih dejavnikov. Poznamo različne oblike zavarovanja kredita kot so bančna garancija, poroštvo, hipoteka, patronatska izjava, prenos v zavarovanje ter pristop k dolgu. Več kazalnikov opozarja, da se kreditno tveganje razmeroma hitro povečuje tudi v slovenskem bančnem sektorju. En od kazalnikov je naraščanje zamud komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank, povečanje deleža nedonosnih terjatev, višja pokritost terjatev z oslabitvami ter prehajanje iz najvišjih bonitetnih skupin A in B v skupino C. Kreditno tveganje je naraslo tudi na podlagi izpostavljenosti tujcem, pri katerih je delež zamud nad 90 dni v vseh zamudah te skupine komitentov v primerjavi z drugimi skupinami komitentov najvišja. Visok finančni vzvod imajo dejavnosti kot so gradbeništvo, promet, skladiščenje in poslovanje z nepremičninami. V letu 2009
Ključne besede: tveganje, kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, kreditna analiza, zavarovanje tveganj, stabilnost bančnega sektorja, upravljanje s tveganji
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 3260; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (575,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici