Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu sem predstavila potrošniško kreditiranje na podlagi dovoljenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Podrobneje so opisani nekateri členi iz Zakona o potrošniških kreditih in Direktive o potrošniških kreditnih pogodbah. Raziskala sem kakšni so pogoji za pridobitev dovoljenja za potrošniško kreditiranje in razlike med potrošniškimi kreditnimi ponudbami v bančnem in nebančnem sektorju. Ugotovila sem, da lahko pri ponudnikih nebančnega sektorja pride do oderuških obrestnih mer in zlorab potrošnikov. Osredotočila sem se tudi na delež potrošniškega kreditiranja v Sloveniji in EU ter kako je na to vplivala epidemija Covida-19. V vseh državah se je tako zaradi epidemije poznal padec deleža potrošniških kreditov. Velik vpliv na potrošniško kreditiranje pa ima tudi digitalizacija, ki je pripomogla k čezmejnemu ponujanju potrošniških kreditov. Na koncu so predstavljene osnove potrošniškega kreditiranja na podlagi nacionalnih zakonov in Direktive o potrošnih kreditnih pogodbah v izbranih članicah EU: Italiji, Portugalski in Španiji ter primerjava zakonodaje o potrošniških kreditih v ZDA in EU. Ugotovila sem, da si je zakonodaja o potrošniških kreditih v Sloveniji in drugih državah članicah EU zelo podobna saj temelji na Direktivi o potrošniških kreditnih pogodbah, medtem ko se zakoni nekoliko razlikujejo v ZDA.
Ključne besede: potrošniško kreditiranje, Zakon o potrošniških kreditih, potrošniški kredit, kreditodajalec, kreditojemalec
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: V Sloveniji se je obseg kreditne aktivnosti bank od leta 2008 zmanjševal, kar je imelo za posledico precej manjšo ponudbo kot tudi povpraševanje po kreditih malim in srednjim podjetjem (v nadaljevanju MSP-jem). Ker je financiranje MSP-jev v obliki tveganega kapitala in poslovnih angelov v Sloveniji še dokaj nepoznano in nerazvito, je še vedno prvenstveni vir financiranja za MSP-je bančno kreditiranje. Tako v magistrski nalogi želimo ugotovit, kakšna je pripravljenost slovenskih bank (tako domačih kot tujih) do kreditrianja MSP-jev v Sloveniji. Magistrska naloga je tako sestavljena iz teoretičnega in empiričenega dela. V teoretičnem delu predstavljamo finančno sliko MSP-jev v Sloveniji in Evropski Uniji, kakšne tehnike kreditiranja uporabljajo banke ter kakšen je odnos banka – posojilojemalec, ter vlogo tujih bank v državah centralne in vzhodne Evrope ter v tranzicijskih državah. V okviru emiričnega dela so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila narejena letu 2016 na vzorcu 14 bank v Sloveniji. Z analizo rezultatov ankete smo ugotovili, da domače banke v povprečju ne odobrijo večji obseg kreditov MSP-jem kot tuje banke v Sloveniji, jih pa odobrijo v povprečju po nižji ceni. Ugotovili smo tudi, da med lastništvom banke in spremljanimi tehnikami kreditiranja ne obstaja povezanost pri vseh opazovanih spremenljivkah in prav tako med lastništvom banke in spremljanim zavarovanjem kredita ne obstaja povezanost pri vseh opazovanih spremenljivkah.
Ključne besede: tuje banke, domače banke, MSP, kreditiranje
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 1819; Prenosov: 120
Celotno besedilo (4,32 MB)

Opis: V Sloveniji imajo fizične osebe, ki želijo kredit najeti v bankah pestro ponudbo, tako glede bank, kot tudi glede kreditov. Zaradi konkurenčnega boja, ki poteka med bankami v Sloveniji, so za kreditojemalce oblikovale različne vrste kreditov, s skupnim ciljem, da se kreditojemalcem čim bolj približajo pri zadovoljevanju njihovih potreb. Banke tako ponujajo kredite po ugodnih obrestnih merah, za različne namene porabe, po različni odplačilni dobi kredita in ostalih posebnih pogojih, ki ločijo banke med sabo in na koncu tudi vplivajo, pri kateri banki bo kreditojemalec najel kredit ter morebiti postal njihov dolgoletni komitent. Kljub prilagajanju bodočim kreditojemalcem, pa banke pri kreditiranju upoštevajo bančne pogoje oziroma pravila in pri tem ne odstopajo od svojih temeljnih pravil, kot so ustrezna kreditna sposobnost, primerno zavarovanje kredita in korektno poslovanje kreditojemalca. Upoštevanje bančnih pravil, banki zagotavljajo večjo verjetnost, da bodo od kreditojemalca dobile kredit povrnjen v točno določenem času, skupaj z obrestmi vred. K izpolnjevanju bančnih pravil jih zavezuje tudi slovenska zakonodaja in Banka Slovenije, kot nadzorni organ bank. Za banke so najpomembnejši stanovanjski krediti, za katere smo opravili tudi podrobno raziskavo in analizo. Upoštevali smo naslednje kriterije: vrsta in višina obrestne mere, ročnost kreditov, oblike zavarovanja kreditov ter EOM. Spoznali smo, kakšen je postopek odobritve stanovanjskega kredita v NLB. Postopek odobritve kredita se v banki vedno začne s prejetjem vloge za odobritev kredita, s strani kreditojemalca. Sledi izračun kreditne sposobnosti kreditojemalca, informativnega izračuna kredita, preverjanjem njegovega preteklega poslavanja z banko in vpogled v informacijski sistem Sisbon. Če ni odstopanj od bančnih pogojev, banka pripravi pogodbe in druge dokumente, ki jih mora kreditojemalec podpisati pred črpanjem kredita, kar je tudi zadnji korak v postopku odobritve kredita.
Ključne besede: Ključne besede: kredit, kreditiranje fizičnih oseb, bančna kreditna pravila, vrste kreditov, slovenski bančni sistem.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2472; Prenosov: 495
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Smo v obdobju izjemne negotovosti in krize zaupanja. Živimo v času največje krize po drugi svetovni vojni. Gospodarske razmere v domačem in mednarodnem okolju so izredno slabe, finančna in politična kriza v Sloveniji pa trenutno situacijo, v kateri živimo, samo še zaostrujeta. To dejstvo ne velja le za Slovenijo temveč za celotno Evropo in preostali del sveta. Slovenija se je znašla v kreditnem krču, iz katerega nekako ne vidimo izhoda, saj se vrtimo v začaranem krogu od gospodarske krize z začetkom gradbeniškega kolapsa, slabšanja portfelja bank, slabših bonitetnih ocen, nedostopnosti do virov financiranja ter posledično bančnega zaostrenega kreditiranja v zelo omejenem obsegu. V nadaljevanju to povzroči manjše investicije in razvoj pri podjetjih, ki zaradi nedostopnosti do virov ne morejo zagnati prepotrebnih investicij in s tem ponovnega gospodarskega razvoja. Moje magistrsko delo je prikaz kreditnih tveganj v času finančne krize in nekaterih rešitev za oživitev kreditiranja na področju gospodarstva tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji. Osrednji del magistrskega dela sloni na pregledu izvajanja protikriznih ukrepov v Sloveniji in pregled spodbud za zagon kreditiranja tako v finančnem kot v gospodarskem sektorju. Slovenija je le del vseevropske gospodarsko-finančne krize in je vključena v EU in deluje v okviru smernic, sprejetih v vrhu Evrope. V pričujočem delu so predstavljene tudi spodbude in rešitve, ki jih izvajajo v EU in sprejete strukturne reforme za izhod iz krize.
Ključne besede: Kreditno tveganje, zavarovanje kreditnega tveganja, protikrizni ukrepi, spodbude za kreditiranje, jamstvena shema, subvencija
Objavljeno v DKUM: 19.03.2013; Ogledov: 1453; Prenosov: 187
Celotno besedilo (663,88 KB)

Ključne besede: bančno poslovanje, management, banke, vrednotenje, kapital, tveganje, krizni management, premoženje, alokacija, rentabilnost, finančni instrumenti, likvidnost, kreditiranje, finančne ustanove, finančni trg, fond, skladi
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1353; Prenosov: 58
Povezava na celotno besedilo