1. Finančne odločitve posameznikov: analiza leasinga glede na druge alternative financiranjaLejla Lušničkić, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na to, kako ljudje sprejemajo finančne odločitve, ko ljudje pri nakupu trajnih dobrin, kot je avto, odločajo med leasingom in drugimi možnostmi financiranja.
Cilj je bil oceniti prednosti leasinga v primerjavi z bančnim kreditom in drugimi možnostmi financiranja, pri čemer so pozornost namenili elementom, ki najbolj vplivajo na odločitve posameznikov. Rezultati ankete kažejo, da se ljudje pogosto odločajo za leasing zaradi cenejših začetnih stroškov, enostavnejše dokumentacije in prilagodljivosti plačilnih pogojev. Po drugi strani se nekateri posamezniki odločajo raje za bančni kredit, saj ponuja večinoma ugodnejše obrestne mere in možnost dolgoročnejšega lastništva. S pomočjo rezultatov ankete smo ugotovili, da je leasing boljša možnost za ljudi, ki iščejo hitre rešitve, ki jih je mogoče, če je potrebno, prilagoditi. Bančno financiranje pa je bolj ugodno za ljudi, ki želijo dolgoročno lastništvo in ugodnejše pogoje. Ključne besede: Leasing, trajne dobrine, bančni kredit, finančne preference, primerjava financiranja, posamezniki Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,38 MB) |
2. Vpliv spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnikaDomen Kotnjek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv minimalne plače na kreditno sposobnost potrošnikov in kako so makrobonitetnih omejitve Banke Slovenije vplivale na to sposobnost. Na začetku smo predstavili teorijo kaj je kredit, njegove naloge ter kako ga delimo. Opisali smo kreditno sposobnost, ki je v glavnem odvisna od višine prihodkov, že obstoječih finančnih obveznosti ter številom vzdrževanih članov. Raziskali smo, kako je povečanje minimalne plače v Sloveniji med letoma 2019 in 2023 zmanjšalo kreditno sposobnost, zaradi česar so mnogi postali kreditno nesposobni. Kljub temu je dvig minimalne plače bil potreben, zaradi zvišanja minimalnih življenjskih stroškov ter visoke inflacije. Tako je bila edina rešitev, da se julija 2023 sprejme nov makrobonitetni ukrep, ki odpravlja vpliv minimalne plače na kreditno sposobnost. V delu je predstavljeno razumevanje pomena minimalne plače, merjenje kreditne sposobnosti in analiza sprememb kreditne sposobnosti med letoma 2022 in 2023. Ključne besede: kreditna sposobnost, minimalna plača, kredit, sprememba makrobonitetnega ukrepa Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. Primerjava ponudb stanovanjskih kreditovJulia Skrbinšek, 2023, diplomsko delo Opis: Večina ljudi se v svoji prihodnosti vidimo v svojem lastnem domu. A žal je pot do tega za večino zelo težka ali celo nemogoča, saj za uresničitev te želje potrebujemo veliko finančnih sredstev. Za ta problem si lahko pomagamo z najemom stanovanjskega kredita, ki nam ga ponujajo banke. Vendar pa tudi ta pot ni preprosta, saj moramo izpolnjevati različne kriterije, ki prikazujejo našo kreditno sposobnost ter predložiti različno dokumentacijo, ki je potrebna za nadaljnji proces pridobitve kredita. Namen diplomskega projekta je primerjava ponudb stanovanjskih kreditov petih izbranih bank in ugotoviti, katera banka je trenutno najbolj ugodna. Diplomski projekt je sestavljen iz osmih poglavij. V prvem poglavju smo v uvodu opisali področje diplomskega projekta, kakšen je namen in cilj za izbrano področje, s katerimi predpostavkami in omejitvami smo se srečevali, ter opis metod, ki smo jih uporabili pri izdelavi diplomskega projekta. Drugo poglavje se nanaša na definicijo stanovanjskega kredita, stroškov, kreditne sposobnosti, kreditne pogodbe, ter dokumente, ki jih potrebujemo za odobritev stanovanjskega kredita. V tretjem poglavju smo preučili zavarovanja kreditov. V naslednjem poglavju smo opisali dejavnike, s katerim se srečujemo, kadar najemamo kredit. V petem poglavju smo prikazali postopek informativnega izračuna s pomočjo kalkulatorja, ki nam je dostopen na spletni strani banke. V šestem poglavju smo primerjali ponudbe stanovanjskih kreditov petih bank, kjer smo predstavili ponudbo za znesek 150.000 €, z dobo odplačevanja 20 let, ter z zastavo nepremičnine in sicer po fiksni in spremenljivi obrestni meri. V sedmem poglavju so predstavljene sklepne misli diplomskega projekta. Ključne besede: kredit, stanovanjski kredit, obrestna mera, primerjava ponudb stanovanjskih kreditov. Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,28 MB) |
4. Potrošniško kreditiranje na podlagi dovoljenja ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter primerjava z izbranimi državamiManja Koželj, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavila potrošniško kreditiranje na podlagi dovoljenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Podrobneje so opisani nekateri členi iz Zakona o potrošniških kreditih in Direktive o potrošniških kreditnih pogodbah. Raziskala sem kakšni so pogoji za pridobitev dovoljenja za potrošniško kreditiranje in razlike med potrošniškimi kreditnimi ponudbami v bančnem in nebančnem sektorju. Ugotovila sem, da lahko pri ponudnikih nebančnega sektorja pride do oderuških obrestnih mer in zlorab potrošnikov. Osredotočila sem se tudi na delež potrošniškega kreditiranja v Sloveniji in EU ter kako je na to vplivala epidemija Covida-19. V vseh državah se je tako zaradi epidemije poznal padec deleža potrošniških kreditov. Velik vpliv na potrošniško kreditiranje pa ima tudi digitalizacija, ki je pripomogla k čezmejnemu ponujanju potrošniških kreditov. Na koncu so predstavljene osnove potrošniškega kreditiranja na podlagi nacionalnih zakonov in Direktive o potrošnih kreditnih pogodbah v izbranih članicah EU: Italiji, Portugalski in Španiji ter primerjava zakonodaje o potrošniških kreditih v ZDA in EU. Ugotovila sem, da si je zakonodaja o potrošniških kreditih v Sloveniji in drugih državah članicah EU zelo podobna saj temelji na Direktivi o potrošniških kreditnih pogodbah, medtem ko se zakoni nekoliko razlikujejo v ZDA. Ključne besede: potrošniško kreditiranje, Zakon o potrošniških kreditih, potrošniški kredit, kreditodajalec, kreditojemalec Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,92 MB) |
5. Primerjalna analiza stanovanjskih kreditov bank v SlovenijiTanja Kouter, 2021, diplomsko delo Opis: Zgodi se, da sami nimamo dovolj lastnih sredstev za gradnjo hiše ali nakup stanovanja, zato se moramo odločiti za najem kredita pri banki. Ko želimo vzeti kredit, ni vedno vse preprosto, treba je dosegati standarde, da ga lahko sploh dobimo. Potem je tukaj še obvezna dokumentacija, ki jo je treba izpolniti, ter stroški, ki jih moramo plačati.
Namen diplomske naloge je analiza stanovanjskih kreditov v Sloveniji. Diplomska naloga je sestavljena iz petih delov. V prvem delu smo se osredotočili na pomen kredita, kreditne sposobnosti kreditojemalca, kreditno pogodbo, obvezno dokumentacijo in stroške, ki se pri najetju kredita pojavijo. Naslednje poglavje se navezuje na opis oblik zavarovanj, s katerimi lahko zavarujemo kredite. Veliko ljudi zavaruje stanovanjski kredit z zastavo nepremičnine. Potrebno je tudi zavarovanje kredita v primeru, da med odplačevanjem naletimo na kakršnekoli težave (npr. izguba službe, bolezen).
V četrtem delu je opisan in prikazan postopek informativnega izračuna kredita, ki si ga lahko kadarkoli izračunamo sami na spletnih straneh bank. V zadnjem delu diplomske naloge smo primerjali stanovanjske kredite desetih slovenskih bank. Analiza je bila izvedena s podatki spletne strani posamezne banke. Upoštevali smo podatke za 25- in 30-letno dobo odplačevanja z zneskom za 200.000,00 EUR, spremenljivo obrestno mero (3 ali 6-mesečni EURIBOR + fiksni pribitek) in zavarovanje kredita s hipoteko.
Z diplomsko nalogo smo ugotovili, da se banke med seboj razlikujejo ter imajo različne kriterije, ki jih upoštevajo pri odobritvi kredita. Primerjalna analiza je razkrila, katera banka ima najugodnejši kredit za upoštevane podatke. Glavni kriterij za najugodnejšo banko je bila efektivna obrestna mera, torej smo gledali, katera banka ima najnižjo EOM. Osredotočili smo se tudi na kreditno pogodbo in opazili, da veliki del kreditne pogodbe temelji na Zakonu o potrošniških kreditih. Ključne besede: kredit, stanovanjski kredit, primerjalna analiza stanovanjskih kreditov Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1175; Prenosov: 230
Celotno besedilo (717,36 KB) |
6. |
7. Stohastično modeliranje obrestnih merInes Štampar, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava napoved obrestnih mer in vpliv gibanja obrestnih mer na anuiteto dolgoročnega kredita. V prvem delu je na kratko povzeta teorija stohastičnih procesov, Brownovega gibanja in Itôvega procesa. Za napoved obrestnih mer so bili uporabljeni Vasickov, CIR in Hull-Whiteov model. V drugem delu so opisane lastnosti modelov ter izpeljava pričakovane vrednosti in variance. V tretjem delu sledi modeliranje 3-mesečnega Euribor-ja. Uporabljena je metoda največje verjetnosti za Vasickov in CIR model, za Hull-Whiteov model pa metoda najmanjšega verjetja. Vključene so napovedi posameznega modela in pregled gibanja naslednjih 20 let. V četrtem delu so analizirani možni načini najema dolgoročnega kredita, predvsem odločitev o fiksni ali spremenljivi obrestni meri. Glede na dobljene rezultate napovedi obrestnih mer je sestavljen amortizacijski načrt in potek dolgoročnega kredita. Delo je zaključeno s poglavjem, kjer so podani odgovori na vprašanje, ali se splača najeti nov kredit in poplačati starega (glede na nizke vrednosti trenutnih obrestnih mer). Ključne besede: Stohastični model, obrestne mere, Vasicek, CIR, Hull-White, napoved, kredit, amortizacija Objavljeno v DKUM: 20.01.2021; Ogledov: 1143; Prenosov: 113
Celotno besedilo (736,59 KB) |
8. Metode ustvarjalnega reševanja problemov v procesu izbire stanovanjskega kreditaUrška Fištravec, 2020, diplomsko delo Opis: Namen dela diplomskega projekta je predstaviti in rešiti problem »Najem in izbira stanovanjskega kredita«. Problem smo reševali z metodami ustvarjalnega razmišljanja ter z metodami večkriterijskega odločanja.
V teoretičnem delu dela diplomskega projekta smo predstavili izhodišča za metode ustvarjalnega reševanja problemov, in sicer za definiranje problemov smo obravnavali tehniko W, tehniko šestih vprašanj, ribjo kost in miselni vzorec. Za generiranje idej smo predstavili morfološko analizo. V okviru metod večkriterijskega odločanja smo opisali računalniški program Web-HIPRE. Predstavili smo tudi teorijo kredita, stanovanjskega kredita ter ugotavljali, kako vpliva epidemija zaradi bolezni COVID-19 na povpraševanje po kreditih.
Nakup ali obnova doma je ena največjih investicij v življenju vsakega posameznika. Zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sredstev se posamezniki obrnejo na kreditne inštitucije s prošnjo o najemu stanovanjskega kredita. Vendar izbira stanovanjskega kredita lahko predstavlja problem, zato smo v praktičnem delu dela diplomskega projekta problem reševali z zgoraj navedenimi metodami in prišli do veliko uporabnih rešitev. S pomočjo programa Web-HIPRE smo ugotavljali, katera od bank Nova KBM, Abanka in NLB nudi najugodnejši stanovanjski kredit ob določenih pogojih. Ključne besede: banke, metode ustvarjalnega razmišljanja, stanovanjski kredit, večkriterijsko odločanje, Web-HIPRE Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 1468; Prenosov: 387
Celotno besedilo (1,62 MB) |
9. Zakon o potrošniških kreditih v slovenijiDejan Glazer, 2018, diplomsko delo Opis: Zakon o potrošniških kreditih je veliko pripomogel k temu, da kreditojemalci bolj varno najamemo kredite. Z vsako novejšo različico zakona smo bolj varni in bolj ozaveščeni o različnih možnostih na trgu. Pred tem je potrošniške kredite le delno urejal Obligacijski zakonik, ki pa je puščal kreditodajalcem in kreditojemalcem preveliko manevrskega prostora in zato je prišlo do prevelikih okoriščanj iz obeh strani.
Z letom 2000 smo v Republiki Sloveniji dobili prvi Zakon o potrošniških kreditih in ga z leti posodabljali . Tako smo leta 2010 dobili prvo novejšo različico leta 2017 pa že drugo različico zakona. Ključni cilj tega zakona je, da bi v naprej preprečili potrošniško izpostavljenost med tem, ko plačujemo kredit. Zagotovil pa bi tudi bolj visoko raven varovanja interesov potrošnikov. Zakone ne spreminjajo na določen čas ampak takrat, ko se po njih pojavi potreba.
Namen diplomske naloge je, da v začetku predstavimo, kaj je kredit in kakšne vrste jih poznamo ter predstavit kreditiranje fizičnih oseb. V diplomskem delu bomo predstavili tudi varstvo potrošnikov, zato smo tudi na hitro opisali kaj sploh je kredit in kakšne vrste jih poznamo, da bomo v samem nadaljevanju tudi videli o čem sploh odločajo ti zakoni ki jih opisujemo. Veliko so k varstvo potrošnikov pripomogli tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je vedno na strani potrošnikov in skrbi za njegovo blaginjo v tem okolju že od leta 1990 ko je ta organizacija nastala. Ključne besede: Zakon o potrošniških kreditih, Obligacijski zakonik, Zveza potrošnikov Slovenije, kredit, kreditodajalec, kreditojemalec, Slovenija. Objavljeno v DKUM: 04.03.2019; Ogledov: 1305; Prenosov: 165
Celotno besedilo (936,06 KB) |
10. Kreditni standardi za stanovanjske kredite in trg stanovanjskih nepremičnin v SlovenijiMojca Petek, 2018, magistrsko delo Opis: Kredit že iz časov svojega nastanka pomeni zaupanje, ki ga kreditodajalec čuti do dolžniške strani. Pri uspešni odobritvi kreditnega procesa pride do kreditnega razmerja, ki omogoča nastanek sredstev na strani kreditojemalca za namensko porabo. To se običajno sklene za nakup večjih oz. sorazmerno velikih dobrin, ki jih v običajni- vsakodnevni porabi ne nakupujemo. Eden tovrstnih, običajno precej dobro načrtovanih, nakupov znotraj življenjskega cikla je tudi nakup stanovanjske nepremičnine.
Kreditna sposobnost posameznika in kreditni standardi sta pojma, ki sta pogosto zelo ozko povezana s nakupom stanovanjske nepremičnine. Posamezniku je namreč velikokrat kredit edina opcija za nakup stanovanjske nepremičnine, kjer pa se pot do pridobitve le-tega začne s preučevanjem kreditne bonitete (ocena sposobnosti plačila dolga), zavarovanjem kredita ter navsezadnje kreditnih standardov, ki so opredeljeni kot merila za odobritev kredita v banki ter so določeni pred dejanskimi pogajanji o določilih, pogojih kredita oz. dejansko odobritvijo oz. zavrnitvijo kredita.
Namen našega magistrskega dela je preučevanje povezave med stanovanjskim trgom in kreditnim trgom za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2015, kjer ugotavljamo, da je spreminjanje standardov za pridobitev stanovanjskega kredita v preučevanem obdobju, povezano s spreminjanjem cen in prometa s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji komaj na podlagi časovnega odloka za določen kvartal.
Ker predpostavljamo, da so določeni dejavniki vplivali na kreditne standarde bolj kakor drugi, znotraj magistrske naloge tudi preučujemo, kako so dejavniki tekmovalnosti med bankami, stroški sredstev in bilančne omejitve, obeti na nepremičninskem trgu, kreditno razmerje, nebančna konkurenca, pripravljenost bank za sprejemanje tveganj in zlasti kreditna sposobnost kreditojemalcev ter splošna gospodarska dejavnost vplivali na spreminjanje kreditnih standardov bank za pridobitev stanovanjskih kreditov. S pomočjo empiričnega raziskovanja se za namene potrditve prve hipoteze osredotočimo na povezavo med dejavnikoma kreditna sposobnost posojilojemalcev in splošna gospodarska dejavnost z kreditnimi standardi in ugotavljamo določeno stopnjo povezanosti pri obeh dejavnikih.
Splošno dejstvo težko popravljivega svetovnega finančnega in gospodarskega zloma, ki ga je za sabo pustila svetovna gospodarsko-finančna kriza z začetkom leta 2007/2008, pa je tudi pri kreditiranju posameznikov in kreditnih standardih pustila močne gospodarske posledice. Kreditni standardi so se v večini zaostrili, cene in promet z nepremičninami se je naglo spustil, okrevanje je bil počasen in ponekod zelo zapleten proces, ki se v letih po letu 2015 začel preobračati v proces počasnega okrevanja, ponovnega omiljenja kreditnih standardov, večje kreditne sposobnosti prebivalstva, rahlega dviga cen stanovanjskih nepremičnin in na koncu koncev tudi dviga življenjskega standarda in ponovno povišanih pričakovanj potrošnikov. Ključne besede: kredit, kreditno razmerje, stanovanjski krediti, kreditni standardi, Anketa o bančnih posojilih, trg stanovanjskih nepremičnin, dejavniki kreditnih standardov, cene in promet stanovanjskih nepremičnin. Objavljeno v DKUM: 10.07.2018; Ogledov: 1804; Prenosov: 186
Celotno besedilo (936,89 KB) |