| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza stanovanjskih kreditov bank v Sloveniji
Tanja Kouter, 2021, diplomsko delo

Opis: Zgodi se, da sami nimamo dovolj lastnih sredstev za gradnjo hiše ali nakup stanovanja, zato se moramo odločiti za najem kredita pri banki. Ko želimo vzeti kredit, ni vedno vse preprosto, treba je dosegati standarde, da ga lahko sploh dobimo. Potem je tukaj še obvezna dokumentacija, ki jo je treba izpolniti, ter stroški, ki jih moramo plačati. Namen diplomske naloge je analiza stanovanjskih kreditov v Sloveniji. Diplomska naloga je sestavljena iz petih delov. V prvem delu smo se osredotočili na pomen kredita, kreditne sposobnosti kreditojemalca, kreditno pogodbo, obvezno dokumentacijo in stroške, ki se pri najetju kredita pojavijo. Naslednje poglavje se navezuje na opis oblik zavarovanj, s katerimi lahko zavarujemo kredite. Veliko ljudi zavaruje stanovanjski kredit z zastavo nepremičnine. Potrebno je tudi zavarovanje kredita v primeru, da med odplačevanjem naletimo na kakršnekoli težave (npr. izguba službe, bolezen). V četrtem delu je opisan in prikazan postopek informativnega izračuna kredita, ki si ga lahko kadarkoli izračunamo sami na spletnih straneh bank. V zadnjem delu diplomske naloge smo primerjali stanovanjske kredite desetih slovenskih bank. Analiza je bila izvedena s podatki spletne strani posamezne banke. Upoštevali smo podatke za 25- in 30-letno dobo odplačevanja z zneskom za 200.000,00 EUR, spremenljivo obrestno mero (3 ali 6-mesečni EURIBOR + fiksni pribitek) in zavarovanje kredita s hipoteko. Z diplomsko nalogo smo ugotovili, da se banke med seboj razlikujejo ter imajo različne kriterije, ki jih upoštevajo pri odobritvi kredita. Primerjalna analiza je razkrila, katera banka ima najugodnejši kredit za upoštevane podatke. Glavni kriterij za najugodnejšo banko je bila efektivna obrestna mera, torej smo gledali, katera banka ima najnižjo EOM. Osredotočili smo se tudi na kreditno pogodbo in opazili, da veliki del kreditne pogodbe temelji na Zakonu o potrošniških kreditih.
Ključne besede: kredit, stanovanjski kredit, primerjalna analiza stanovanjskih kreditov
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (717,36 KB)

2.
Nabava in integracija visokotehnološkega stroja v podjetju tech-gum d.o.o.
Gašper Kuhta, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek nabave stroja v proizvodnjo podjetja Tech-Gum, ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz gume. Glavna funkcija stroja je brizganje gume ob visoko ustvarjenem tlaku in temperaturi. Nabava je sestavljena iz več korakov. Vsak korak je pomemben za končno uspešno vključitev stroja. Projekt se je začel z analizo trga prodajalcev strojev in izbiro najboljše ponudbe. Glavni cilj nabave stroja je bil modernizirat podjetje in povečati časovno učinkovitost proizvodnje.
Ključne besede: stroj za brizganje gume, investicija, kredit, ekonomika podjetja
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 28; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
Stohastično modeliranje obrestnih mer
Ines Štampar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava napoved obrestnih mer in vpliv gibanja obrestnih mer na anuiteto dolgoročnega kredita. V prvem delu je na kratko povzeta teorija stohastičnih procesov, Brownovega gibanja in Itôvega procesa. Za napoved obrestnih mer so bili uporabljeni Vasickov, CIR in Hull-Whiteov model. V drugem delu so opisane lastnosti modelov ter izpeljava pričakovane vrednosti in variance. V tretjem delu sledi modeliranje 3-mesečnega Euribor-ja. Uporabljena je metoda največje verjetnosti za Vasickov in CIR model, za Hull-Whiteov model pa metoda najmanjšega verjetja. Vključene so napovedi posameznega modela in pregled gibanja naslednjih 20 let. V četrtem delu so analizirani možni načini najema dolgoročnega kredita, predvsem odločitev o fiksni ali spremenljivi obrestni meri. Glede na dobljene rezultate napovedi obrestnih mer je sestavljen amortizacijski načrt in potek dolgoročnega kredita. Delo je zaključeno s poglavjem, kjer so podani odgovori na vprašanje, ali se splača najeti nov kredit in poplačati starega (glede na nizke vrednosti trenutnih obrestnih mer).
Ključne besede: Stohastični model, obrestne mere, Vasicek, CIR, Hull-White, napoved, kredit, amortizacija
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 185; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (736,59 KB)

4.
Metode ustvarjalnega reševanja problemov v procesu izbire stanovanjskega kredita
Urška Fištravec, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je predstaviti in rešiti problem »Najem in izbira stanovanjskega kredita«. Problem smo reševali z metodami ustvarjalnega razmišljanja ter z metodami večkriterijskega odločanja. V teoretičnem delu dela diplomskega projekta smo predstavili izhodišča za metode ustvarjalnega reševanja problemov, in sicer za definiranje problemov smo obravnavali tehniko W, tehniko šestih vprašanj, ribjo kost in miselni vzorec. Za generiranje idej smo predstavili morfološko analizo. V okviru metod večkriterijskega odločanja smo opisali računalniški program Web-HIPRE. Predstavili smo tudi teorijo kredita, stanovanjskega kredita ter ugotavljali, kako vpliva epidemija zaradi bolezni COVID-19 na povpraševanje po kreditih. Nakup ali obnova doma je ena največjih investicij v življenju vsakega posameznika. Zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sredstev se posamezniki obrnejo na kreditne inštitucije s prošnjo o najemu stanovanjskega kredita. Vendar izbira stanovanjskega kredita lahko predstavlja problem, zato smo v praktičnem delu dela diplomskega projekta problem reševali z zgoraj navedenimi metodami in prišli do veliko uporabnih rešitev. S pomočjo programa Web-HIPRE smo ugotavljali, katera od bank Nova KBM, Abanka in NLB nudi najugodnejši stanovanjski kredit ob določenih pogojih.
Ključne besede: banke, metode ustvarjalnega razmišljanja, stanovanjski kredit, večkriterijsko odločanje, Web-HIPRE
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 413; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
Zakon o potrošniških kreditih v sloveniji
Dejan Glazer, 2018, diplomsko delo

Opis: Zakon o potrošniških kreditih je veliko pripomogel k temu, da kreditojemalci bolj varno najamemo kredite. Z vsako novejšo različico zakona smo bolj varni in bolj ozaveščeni o različnih možnostih na trgu. Pred tem je potrošniške kredite le delno urejal Obligacijski zakonik, ki pa je puščal kreditodajalcem in kreditojemalcem preveliko manevrskega prostora in zato je prišlo do prevelikih okoriščanj iz obeh strani. Z letom 2000 smo v Republiki Sloveniji dobili prvi Zakon o potrošniških kreditih in ga z leti posodabljali . Tako smo leta 2010 dobili prvo novejšo različico leta 2017 pa že drugo različico zakona. Ključni cilj tega zakona je, da bi v naprej preprečili potrošniško izpostavljenost med tem, ko plačujemo kredit. Zagotovil pa bi tudi bolj visoko raven varovanja interesov potrošnikov. Zakone ne spreminjajo na določen čas ampak takrat, ko se po njih pojavi potreba. Namen diplomske naloge je, da v začetku predstavimo, kaj je kredit in kakšne vrste jih poznamo ter predstavit kreditiranje fizičnih oseb. V diplomskem delu bomo predstavili tudi varstvo potrošnikov, zato smo tudi na hitro opisali kaj sploh je kredit in kakšne vrste jih poznamo, da bomo v samem nadaljevanju tudi videli o čem sploh odločajo ti zakoni ki jih opisujemo. Veliko so k varstvo potrošnikov pripomogli tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je vedno na strani potrošnikov in skrbi za njegovo blaginjo v tem okolju že od leta 1990 ko je ta organizacija nastala.
Ključne besede: Zakon o potrošniških kreditih, Obligacijski zakonik, Zveza potrošnikov Slovenije, kredit, kreditodajalec, kreditojemalec, Slovenija.
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 497; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (936,06 KB)

6.
Kreditni standardi za stanovanjske kredite in trg stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji
Mojca Petek, 2018, magistrsko delo

Opis: Kredit že iz časov svojega nastanka pomeni zaupanje, ki ga kreditodajalec čuti do dolžniške strani. Pri uspešni odobritvi kreditnega procesa pride do kreditnega razmerja, ki omogoča nastanek sredstev na strani kreditojemalca za namensko porabo. To se običajno sklene za nakup večjih oz. sorazmerno velikih dobrin, ki jih v običajni- vsakodnevni porabi ne nakupujemo. Eden tovrstnih, običajno precej dobro načrtovanih, nakupov znotraj življenjskega cikla je tudi nakup stanovanjske nepremičnine. Kreditna sposobnost posameznika in kreditni standardi sta pojma, ki sta pogosto zelo ozko povezana s nakupom stanovanjske nepremičnine. Posamezniku je namreč velikokrat kredit edina opcija za nakup stanovanjske nepremičnine, kjer pa se pot do pridobitve le-tega začne s preučevanjem kreditne bonitete (ocena sposobnosti plačila dolga), zavarovanjem kredita ter navsezadnje kreditnih standardov, ki so opredeljeni kot merila za odobritev kredita v banki ter so določeni pred dejanskimi pogajanji o določilih, pogojih kredita oz. dejansko odobritvijo oz. zavrnitvijo kredita. Namen našega magistrskega dela je preučevanje povezave med stanovanjskim trgom in kreditnim trgom za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2015, kjer ugotavljamo, da je spreminjanje standardov za pridobitev stanovanjskega kredita v preučevanem obdobju, povezano s spreminjanjem cen in prometa s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji komaj na podlagi časovnega odloka za določen kvartal. Ker predpostavljamo, da so določeni dejavniki vplivali na kreditne standarde bolj kakor drugi, znotraj magistrske naloge tudi preučujemo, kako so dejavniki tekmovalnosti med bankami, stroški sredstev in bilančne omejitve, obeti na nepremičninskem trgu, kreditno razmerje, nebančna konkurenca, pripravljenost bank za sprejemanje tveganj in zlasti kreditna sposobnost kreditojemalcev ter splošna gospodarska dejavnost vplivali na spreminjanje kreditnih standardov bank za pridobitev stanovanjskih kreditov. S pomočjo empiričnega raziskovanja se za namene potrditve prve hipoteze osredotočimo na povezavo med dejavnikoma kreditna sposobnost posojilojemalcev in splošna gospodarska dejavnost z kreditnimi standardi in ugotavljamo določeno stopnjo povezanosti pri obeh dejavnikih. Splošno dejstvo težko popravljivega svetovnega finančnega in gospodarskega zloma, ki ga je za sabo pustila svetovna gospodarsko-finančna kriza z začetkom leta 2007/2008, pa je tudi pri kreditiranju posameznikov in kreditnih standardih pustila močne gospodarske posledice. Kreditni standardi so se v večini zaostrili, cene in promet z nepremičninami se je naglo spustil, okrevanje je bil počasen in ponekod zelo zapleten proces, ki se v letih po letu 2015 začel preobračati v proces počasnega okrevanja, ponovnega omiljenja kreditnih standardov, večje kreditne sposobnosti prebivalstva, rahlega dviga cen stanovanjskih nepremičnin in na koncu koncev tudi dviga življenjskega standarda in ponovno povišanih pričakovanj potrošnikov.
Ključne besede: kredit, kreditno razmerje, stanovanjski krediti, kreditni standardi, Anketa o bančnih posojilih, trg stanovanjskih nepremičnin, dejavniki kreditnih standardov, cene in promet stanovanjskih nepremičnin.
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 904; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (936,89 KB)

7.
Hipotekarni in stanovanjski krediti bank v Sloveniji in varstvo potrošnikov
Beno Lapajne, 2017, magistrsko delo

Opis: Reševanje stanovanjskega problema je ena izmed pomembnejših odločitev v življenju posameznika. Sama izbira primernega stanovanja oziroma hiše je le prvi korak pri uresničitvi želje po svojem bivališču. Samo financiranje nakupa nepremičnine je povezano z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. Ker je v večini primerov znesek lastnih sredstev za nakup nepremičnine premajhen, se ljudje obračajo na banke, z željo po zagotovitvi teh manjkajočih sredstev. Osnovno poslanstvo bank je poleg zbiranja denarnih sredstev tudi nadaljnje plasiranje teh sredstev v obliki kreditov. Magistrsko delo se osredotoča najprej na predstavitev trenutne ponudbe slovenskih bank za financiranje nakupa nepremičnin s strani fizičnih oseb, nato na pregled obsega in pogojev kreditiranja v letih po začetku finančne krize v svetu leta 2008 pa vse do konca prve polovice leta 2017. Z ozirom na vrsto zavarovanja stanovanjskega kredita smo predstavil ponudbo hipotekarnih kreditov in stanovanjskih kreditov s plačilom zavarovalne premije zavarovalnici ter primerjal to ponudbo glede na vrsto obrestne mere samega kredita, in sicer sem predstavil ponudbo 10 letnih stanovanjskih kreditov v višini 50.000,00 EUR, s fiksno in spremenljivo obrestno mero. S pregledom efektivne obrestne mere sem torej med seboj primerjal ceno samih stanovanjskih kreditov od leta 2007 do 31.07.2017. Pregled stanovanjskega kreditiranja v letih po začetku krize je pokazal, da so je obseg novih stanovanjskih kreditov začel zmanjševati šele po letu 2010 in dosegel dno leta 2013. V letu 2017 pa je obseg novo odobrenih stanovanjskih zopet na ravni iz leta 2010. Cene stanovanjskih kreditov pa so za razliko od obsega novoodobrenih stanovanjskih kreditov začele padati že takoj v letu 2009 in so trenutno na najnižji ravni v zadnjih 10 letih. Pomemben del magistrske naloge je tudi predstavitev novega Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je bil sprejet v lanskem letu in se je začel uporabljati 02.03.2017 ter vpliv tega novega zakona na bolj odgovorno najemanje pa tudi odobravanje kreditov potrošnikom. Osnovni namen novega zakona je preprečiti prezadolževanje prebivalstva. Z anketo med 60 anketiranci sem želel preveriti, kako je nov zakon spremenil proces odobravanja stanovanjskih kreditov v slovenkih bankah ter kako je zagotovil bolj odgovorno odobravanje teh kreditov, saj je prav to eno izmed najpomembnejših namenov tega novega zakona. Anketa je pokazala, da so kreditojemalci po sprejetju novega zakona bolj seznanjeni s tveganji kakor prej. S tem se preprečuje predzadolžitev samih kreditojemalcev in preprečuje ponovitev situacije izpred 10 let, ko so kreditojemalci velikokrat najemali stanovanjske kredite v švicarskih frankih, in sicer apreciacijo tečaja švicarskega franka proti evru.
Ključne besede: kredit, stanovanjski kredit, hipotekarni kredit, primerjava ponudbe stanovanjskih kreditov, zakon o potrošniških kreditih, obrestna mera
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 1029; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Aktuarski pristop k odplačevanju kreditov
Tina Cvitanič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo obravnavali odplačevanje kreditov z uporabo aktuarskega pristopa. Aktuarski pristop se uporablja za vrednotenje netveganih sredstev in je poenoten širom sveta.
Ključne besede: kredit, anuiteta, postnumerandno zaporedje zneskov, prenumerandno zaporedje zneskov
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 477; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (931,44 KB)

9.
Kreditna ponudba izbranih slovenskih bank za študente
Simona Muhič, 2017, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko situacije v življenju postajajo vedno bolj nepredvidljive. Presenetijo nas različni dogodki in pojavijo se želje in potrebe za katere potrebujemo veliko finančnih sredstev. Študenti se morajo med svojim študentskim življenjem nemalokrat odpovedati svojim sanjam, saj za njih preprosto nimajo dovolj denarja. Če nam za uresničitev želja ne zadostujejo lastna finančna sredstva, se lahko kot rešitev pojavi tudi banka in njena kreditna ponudba, ki je prilagojena posameznim segmentom bančnih komitentov in torej tudi študentski populaciji. V delu diplomskega projekta smo raziskali, zakaj je študentsko populacijo potrebno obravnavati kot poseben segment. Ukvarjali smo se z osnovnim raziskovalnim vprašanjem; ali banke v slovenskem bančnem sistemu študente kot segment obravnavajo ločeno od ostalih fizičnih oseb. Za banko je izrednega pomena, da zna spoznati potrebe in želje njenih komitentov, ter, da na podlagi tega izoblikuje ustrezno prilagojeno ponudbo. Ugotovili smo, da so študenti za banke ena izmed najboljših priložnosti, namreč ko enkrat postanejo komitenti neke banke in so s ponudbo zadovoljni, ostanejo njihovi komitenti v večini primerov celo življenje. Po pregledu spletnih stranih izbranih bank smo ugotovili, da se študentska populacija obravnava kot poseben segment, saj se ponudbi namenjeni študentom in fizičnim osebam med seboj razlikujeta. Slovenske banke imajo v povprečju oblikovano posebno ponudbo študentskih kreditov.
Ključne besede: banka, kredit, bančni komitent, študenti, ponudba slovenskih bank
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 1019; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (750,64 KB)

10.
VARSTVO POTROŠNIKOV PRI SKLEPANJU KREDITNIH POGODB
Tadeja Rituper, 2016, diplomsko delo

Opis: Danes so krediti nekaj povsem običajnega in predstavljajo sestavni del našega življenja. Skorajda ni posameznika, ki ne bi na neki točki svojega življenja razmišljal o najemu kredita. Največkrat se to zgodi v dobi osamosvajanja, ko posameznik na primer kupuje avtomobil, stanovanje ali morda načrtuje gradnjo hiše. S pomočjo kredita tako lažje pridobi dobrine, ki si jih sicer ne bi mogel privoščiti. Preden pa se posameznik odloči za najem kredita in sklene kreditno pogodbo, je ključnega pomena, da se karseda najbolje informira o samem kreditu in v primeru, da se zanj tudi odloči, to odločitev sprejme premišljeno in previdno. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da postane odplačevanje kredita resen problem. V pričujočem delu diplomskega projekta obravnavamo opisano problematiko predvsem z vidika varstva potrošnikov pri sklepanju kreditnih pogodb. V diplomskem projektu tako najprej na osnovi teorije predstavljamo definicije kredita in kreditne pogodbe ter potrošnika in njegovega varstva. V nalogi predstavljamo tudi tveganja, ki se pojavljajo pri najemanju kredita in zakonodajo na področju potrošniških kreditov. Nazadnje pa v nalogi obravnavamo varstvo potrošnikov še na primerih kreditov v švicarskih frankih, ki so v preteklem letu v Sloveniji in tujini povzročili pravo zmešnjavo in spravili na rob obupa mnoge kreditojemalce.
Ključne besede: kredit, kreditna pogodba, valutno tveganje, varstvo potrošnikov
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 841; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (718,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici