1. Uporaba umetne inteligence pri organizaciji prireditve: analiza primeraNataša Barberić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje uporabo umetne inteligence v procesu organizacije dogodka, natančneje v procesih zbiranja idej, generiranja besedil, ustvarjanja grafik in slik. V vseh navedenih procesih smo umetno inteligenco uporabili za ustvarjanje vsebine za promocijo ob 25. obletnici ustanovitve projekta Formula Študent na Univerzi v Mariboru. Da smo lahko podali oceno, ali je uporaba umetne inteligence v teh procesih smiselna, smo ustvarili lestvico za ocenjevanje kakovosti izdelkov umetne inteligence. Ta nam je omogočila podati kritično oceno pomoči, ki nam jo uporaba AI v procesu organizacije nudi.
Ključne besede: umetna inteligenca, organizacija prireditev, Formula Študent, generativna umetna inteligenca, kreativnost
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
2. Ustvarjalnost in kreativnost osnovnošolskih učencev na tehniškem področju : magistrsko deloIvan Kojc, 2024, magistrsko delo Opis: Nadarjeni učenci pri tehniki in tehnologiji potrebujejo dejavnosti, ki jim omogočajo razvijanje tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Nadarjenost obravnavamo kot lastnost, ki jo učenec ima, ustvarjalnost in kreativnost pa kot dejavnost, skozi katero se nadarjenost izkazuje. V prvem delu naloge smo s testiranjem ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti ter nadarjenosti na tehničnem področju in povezavo med njima. V raziskavo so bili vključeni učenci, ki imajo na urniku predmet tehnika in tehnologija ter tisti, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet tehnika. Učence smo testirali z modeliranim testom tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti, ki smo ga sestavili s pomočjo Torranceovega testa ustvarjalnega mišljenja in z modeliranim testom tehnične nadarjenosti. V drugem delu smo ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti z izdelavo izdelka oziroma modela. Zaradi zahtevnosti postopka in zagotovitve veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti smo vključili učence 4., 6. in 7. razreda. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med tehnično nadarjenostjo ter tehnično ustvarjalnostjo in kreativnostjo. Odvisna je od spola, zaključne ocene in starosti. Dekleta so izkazala večjo tehniško ustvarjalnost in kreativnost, fantje pa večjo tehniško nadarjenost. Višji kot sta bili zaključna ocena in starost učencev, višja je bila tudi stopnja tehnične nadarjenosti ter tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Prav tako smo ugotovili, da so učenci izkazali manjšo ustvarjalnost in kreativnost pri izdelavi izdelka kot pri testiranju.
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, tehnična nadarjenost, tehnična ustvarjalnost in kreativnost, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 19.06.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,91 MB) |
3. Kreativnost na področju vizualne komunikacije : diplomsko deloLara Weingerl, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem se dotaknila temeljnih teoretičnih opredelitev kreativnosti in vizualne komunikacije. S pomočjo strokovne literature sem s poudarkom na kreativnosti preučila kreativne tehnike (kot so npr. nevihta možganov, prisilne povezave itd.) in uporabnost le-teh, za ustvarjanje in oblikovanje izvirnejših in uporabnejših idej. Prav tako me je zanimala kreativnost na različnih področjih vizualne komunikacije. Teorijo sem nato povezala s prakso in z uporabo kreativnih metod izdelala naslovnico za Eurotrip journal ter ključne glavne notranje strani.
Ključne besede: kreativnost, vizualna komunikacija, ustvarjalnost, kreativne tehnike
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 287; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,88 MB) |
4. Lutkovne igre na vrtčevskem igrišču : diplomsko deloNives Medved, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo izpostavlja lutko. Poleg njenih značilnosti in posebnosti smo se v največji meri osredotočali na vlogo otroka skozi proces projektnega dela, v sklopu katerih otrok uri in preizkuša prvine lutkovnega gledališča na vrtčevskem travnatem igrišču. Otroci so prvine lutkovnega gledališča prilagoditi v naravnem okolju ter med procesom ustvarili primere lutkovnih iger ali predstav ob upoštevanju lutkovnih in gledaliških značilnosti v različnih prostorih vrtčevskega travnatega igrišča. V teoretičnem delu smo navedli ključna teoretična izhodišča, ki se jih moramo zavedati ob tem, ko lutko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces ter nakazali smernice projektnega dela. V praktičnem delu smo po etapah projekta izvedli projektno delo. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ter metodo praktičnega dela. Na podlagi opazovanja otrok, ki so sodelovali v projektnem delu, potrjujemo prilagoditev otrokove lutkovne igre v naravnem okolju do te mere, ki jo posameznik za želeno igro potrebuje. Otroci, ki so sodelovali v projektnem delu, so bili predhodno skozi dnevno rutino seznanjeni z uporabo lutk, kar je predstavljalo osnovo za nadgraditev znanj in izvajanje izzivov v naravi ter preizkus lastnosti materialov, s katerimi so rokovali. Na podlagi opazovanja ocenjujemo, da je za lutkovno igro, ki je dobro zastavljena, otrok pripravljen prilagoditi prostor ter vse elemente, ki jih želi vpeljati ob močni veri v svojo lutko.
Ključne besede: kreativnost, izkustveno učenje, predšolski otrok, lutkovne tehnike, lutkovno gledališče
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 571; Prenosov: 81
Celotno besedilo (5,01 MB) |
5. Kreativnost v timuMaja Vekuš, 2020, diplomsko delo Opis: Uporaba skupinskega dela se je zadnja desetletja v vseh organizacijah povečala. Delovne in projektne skupine se pogosto uporabljajo za ustvarjanje in za izvajanje novih idej. To je lahko posledica domneve, da skupina ljudi lahko ustvari nekaj, kar presega tisto, kar bi lahko izdelal vsak posameznik. Raznolikost med člani tima lahko pomaga pri kreativnosti med člani tima. Uspešno vodstvo se opira na sposobnost posameznika, da se učinkovito odzove na spremembe in je kreativen. Ustvarjalnost oziroma kreativnost je dejanje spreminjanja novih in domiselnih idej v resničnost. Da bi bili zaposleni in člani tima ustvarjalni, morajo biti voditelji sposobni stvari videti na nove načine ali z druge perspektive. Med drugim morajo biti sposobni ustvarjati nove možnosti ali nove alternative. Ustvarjalnost omogoča, da na prvi pogled nerešljive situacije rešijo na drugačen in hitrejši način. Vodje timov ne morejo imeti vseh odgovor na dano situacijo prav tako ne morejo imeti samo enega člana tima od katerega se pričakuje, da ima znanja iz vseh področij. Ravno to je razlog za oblikovanje tima, kjer ima vsak posamezen član znanje in določenega področja ali iz več področij, vodja pa je ta, ki znanja med seboj koordinira in uporablja, da iskanje kreativnih idej, ki so v konkurenčno prednost podjetja. Cilj diplomskega projekta ugotoviti bistvene razlike med skupino in timom, ker podrobno predstaviti značilnosti tima. Raziskati katere stile vodenja se poslužujejo vodje, kako se motivira ter kako postane tim uspešen. Največje zanimanje se je pojavijo na področju kreativnosti, kar je tudi bil odločilen razlog, da smo se odločili raziskati in definirati pojem kreativnosti ter kateri dejavniki vplivajo na kreativnosti v timu. Diplomski projekt je razdeljen na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo prestavili izhodišča za timsko delo, prav tako smo primerjali značilnosti skupine in tima. Da lahko skupino ljudi sploh imenujemo tim mora ometi tim določene značilnosti in sestavine, ki se nanašajo le na tim. Pomembno vlogo pri tem ima vodenje, ki je ključnega pomena za uspešen tim. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki je tesno povezan z vodenjem, je prav tako dejavnik motiviranja, ki članom tima pomeni glavni razlog, da prispevajo svoj del timu. Bodisi je to dejavnik motiviranja plača, bodisi napredovanje na delovnem mestu.
V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev raziskali in analizirali kreativnost v timu v različnih slovenskih podjetjih. Z analizo podatkov smo ugotovili kakšna je kreativnost v timih v slovenskih podjetjih. Eden izmed poglavitnih razlogov nas je zanimal zakaj podjetja sploh ustvarijo time ter kako spremljajo kreativnosti in uspešnost le teh.
Ključne besede: kreativnost, tim, sodelovanje, spodbujanje kreativnosti, motiviranje in preučevanje kreativnosti
Objavljeno v DKUM: 28.09.2020; Ogledov: 1058; Prenosov: 115
Celotno besedilo (474,23 KB) |
6. Vpliv predznaja na pisanje zgodb ob slikiUrška Kostanjšek, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje in komunikacijske sposobnosti, predstavljena pa je tudi ustvarjalnost učencev, ki se odraža skozi pisanje zgodbe ob slikovnem gradivu. Opismenjevanje je proces, ki je ključen v prvem triletju pri pouku slovenščine. Za proces opismenjevanja je nujno, da razvijamo komunikacijske spretnosti, teh se ljudje učimo celo življenje. Predstavili smo procese govorjenja, branja in pisanja. Govorjenje je zelo pomembna dejavnost, saj nam omogoča socializacijo, komunikacijo s svetom. Procesa branja in pisanja potekata vzporedno. Da se učenci naučijo brati in pisati, je treba vložiti veliko dela, predvsem pa motivacije in interesa. Ko je tehnika pisanja usvojena, je učitelj tisti, ki učence spodbuja, da samostojno ustvarjajo. Svojo ustvarjalnost lahko učenci izražajo tako, da ob danem slikovnem materialu zapišejo zgodbo. Učenci, ki oblikujejo daljše, zložene povedi, v svoje opise vključujejo pridevnike in nenavadne zaključke zgodb, so besedno ustvarjalnejši, prav tako imajo bolj razvito domišljijo.
V empiričnem delu smo raziskovali, kako predznanje učencev vpliva na oblikovanje zgodbe s pomočjo slikovnega gradiva. V raziskavo sta bili vključeni dve mariborski osnovni šoli. Preverjanje učencev je bilo izvedeno dvakrat z dvema različnima instrumentarijema. Prvo preverjanje je bilo izvedeno oktobra 2017, ko so učenci obiskovali 1. razred. Izvedli smo preizkus pismenosti. Drugo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci zaključevali 2. razred. Ob sliki so zapisovali zgodbo. Pri vsakem učencu smo preverili, koliko povedi in besed je vsebovala njegova zgodba ter kolikšno je bilo povprečno število besed v povedi. Prav tako nas je zanimalo, ali je v zgodbo vključil dodane elemente, ki jih na sliki ni.
Ključne besede: govorjenje, branje, pisanje, zapis zgodbe, kreativnost
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1377; Prenosov: 119
Celotno besedilo (707,36 KB) |
7. Motorična kreativnost predšolskih otrokMelita Rom, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Motorična kreativnost predšolskih otrok smo v teoretičnem delu opisali motorični razvoj otroka, motorično nadarjenost otrok, kreativnost v gibanju in njeno merjenje ter Torranceov test. Za potrebe pridobivanja podatkov v empiričnem delu je bila v mesecu januarju in februarju 2019 izvedena raziskava v mestnem in podeželskem vrtcu s pomočjo Torranceovega testa. Glavni namen raziskave je bil podrobneje raziskati motorično kreativnost predšolskih otrok. S pomočjo teorije in Torranceovega testa smo sledili glavnemu cilju, in sicer odkrivanju števila motorično nadarjenih otrok glede na kraj vrtca. V raziskavi smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije, uporabili pa smo kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Sodelovalo je 69 otrok, starih od 5 do 6 let, iz dveh vrtcev. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je bil Torranceov test kreativnega mišljenja, kjer smo pri štirih gibalnih nalogah vrednotili fluentnost, originalnost in fleksibilnost. Gibalne naloge so obsegale vodenje žoge od točke A do točke B, metanje žogic v posodo, gibanja s kolebnico in obročem. Na podlagi t-testa za neodvisne vzorce je bilo ugotovljeno, da ne obstaja statistično značilna razlika med številom motorično nadarjenih otrok v mestnem in podeželskem vrtcu. Prav tako ni bilo zaznane očitne razlike v deležu motorično nadarjenih otrok glede na spol.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, motorična kreativnost, nadarjen otrok, Torranceov test
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 2106; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,32 MB) |
8. Uporaba kreativnih metod in tehnik v procesu inoviranja : magistrsko deloRebeka Sirc, 2019, magistrsko delo Opis: Kreativnost in inovativnost gresta z roko v roki. Kreativne tehnike in metode so namenjene spodbujanju produciranja idej. Proces inoviranja pa je proces iskanja novih idej, preizkušanja teh idej in njihova realizacija. Če v proces inovativnosti vnesemo kreativne tehnike in metode, lahko pridemo do mnogo različic rešitev, tudi do nenavadnih. Vse kreativne tehnike in metode niso uporabne v vseh fazah inovacijskega procesa, nekatere so primerne za iskanje idej, spet druge za vrednotenje in realizacijo. Podjetja v Sloveniji so inovativna, vendar smo malo manj, kot je povprečje Evropske unije.
Ključne besede: kreativnost, kreativno mišljenje, kreativne metode, kreativne tehnike, proces inoviranja, inovacijska aktivnost
Objavljeno v DKUM: 12.03.2019; Ogledov: 1879; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,25 MB) |
9. Uporaba kreativnih tehnik v superviziji za obvladovanje stresa v zdravstveni negiBlažka Garmut, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Stres in posledično izgorevanje sta del vsakdanjika številnih medicinskih sester. Povzročitelji stresa v zdravstveni negi so številni – troizmenski delavnik, primanjkovanje kadra, časovna stiska, slabi odnosi z nadrejenimi in sodelavci, preobremenjenost, agresivno vedenje pacientov ali svojcev itd. Kot podporna metoda za boljše obvladovanje stresa na delovnem mestu, se vedno pogosteje uveljavlja klinična supervizija. V supervizijskem procesu je ključnega pomena refleksija. Za poglobljeno razumevanje dogodkov iz prakse, si supervizor lahko pomaga s kreativnimi tehnikami. Kreativno izražanje pa je nenazadnje lahko tudi način izražanja čustev in sprostitve.
Metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom literature, rezultate smo prikazali po PRISMA diagramu.
Rezultati: Supervizija se pogosto uspešno uvaja v tim zdravstvene nege, med drugim z namenom zmanjševanja stresa. Pri slednjem je uspešna tudi uporaba umetnostne terapije. Kreativne tehnike, uporabljene v umetnostni terapiji, je moč integrirati tudi v supervizijo medicinskih sester, kjer rezultati kažejo na uspešnost pri zmanjševanju stopnje stresa in posledičnega izgorevanja. Supervizanti v procesu supervizije velikokrat odkrijejo nove načine spopadanja s stresom.
Sklep: Področje še ni dobro raziskano, kažejo pa se zametki uspešnosti pri uvajanju kreativnih tehnik z namenom spopadanja s stresom. Za izvajanje tovrstne supervizije je potreben strokovno usposobljen supervizor, lahko pa bi se uspešno implementirale vsaj nekatere kreativne tehnike v že ustaljenih supervizijskih skupinah.
Ključne besede: umetnostna terapija, kreativnost, izgorevanje, tim zdravstvene nege, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1320; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,07 MB) |
10. Vloga spodbujanja kreativnosti zaposlenih pri doseganju inovativnosti podjetjaIvana Aćimović, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo analizira in raziskuje povezavo med kreativnostjo zaposlenih in inovativnostjo v podjetjih. Živimo v svetu, ki se zelo hitro spreminja zato so inovacije ključnega pomena za preživetje podjetij. Razumevanje inovativnosti temelji na zaznavanju in vrednotenju inoviranja in inovacij v družbenoekonomskem okolju. Torej lahko rečemo, da je za razumevanje inovativnosti pomembno, kakšen odnos ima družba do ustvarjalnosti, inventivnosti, inovativnosti, prevzemanja tveganj in kulture inoviranja. Inovativnost posameznika je tesno povezana z motivacijo in kreativnostjo. Motivacija predstavlja notranji proces, neke vrste zagon, akcijo, moč, pripravljenost, ki sili človeka, da počne stvari, ki zadovoljuje njegove potrebe. Kadar govorimo o motivaciji si človek velikokrat postavlja vprašanja: Zakaj nekaj delam?, Kaj me motivira za to delo? Če človek nima motivacije, ne more zadovoljiti svojih potreb, prav tako pa ni sposoben opravljati kakršne koli dejavnosti. Delovna motivacija omogoča zaposlenim, da uresničujejo svoje lastne cilje, kot tudi skupne organizacijske cilje. V delovnem okolju motivacija predstavlja nekakšno orodje za krmiljenje posameznikove aktivnosti v želeno smer. Motivacija pa v veliki meri vpliva tudi na kreativnost posameznika, ki je izrednega pomena za inoviranje. Ena izmed definicij kreativnosti je ta, da kreativnost predstavlja značilnost osebe, ki ustvarja nove ideje, alternative, rešitve in možnosti na edinstven in drugačen način. Gre za sposobnost ustvariti nekaj nepredvidljivega, izvirnega in edinstvenega, ustvarjeno pa mora biti nekaj izrazitega in domišljijskega. Kreativnost predstavlja prvo fazo, ki je vezana na reševanje problema, inovacija pa končni produkt kreativnosti. Za uspešen proces kreativnega mišljenja so bistvenega pomena značilnosti posameznika, kot tudi okolje, v katerem se posameznikove kreativnost sploh lahko izrazi. V sklepnem delu diplomskega dela so predstavljena ključna spoznanja in ugotovitve spodbujanja inovativnosti zaposlenih.
Ključne besede: inovativnost, kreativnost, obvladovanje inovacij, motivacija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2018; Ogledov: 1136; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,67 MB) |
