| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
SAMOPODOBA PREDSEDNIKOV UPRAV
Maja Sodja, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se poslovno okolje sooča z vse večjimi, hitrejšimi in vseobsegajočimi spremembami. V času zaznamovanem s spremembami in izzivi se v človeku vedno pojavi želja po odkrivanju novih, boljših poti. Tako ne preseneča naraščajoče zanimanje raziskovalcev za podjetniško vedenje v samem vrhu organizacij. Predmet preučevanja diplomskega dela in raziskave so predsedniki uprav slovenskih podjetij, ki so po ugotovitvah mnogih raziskovalcev v današnjem orkanu vse hitrejših sprememb eden od ključnih elementov uspešnosti podjetja. Z diplomskim delom želimo na podlagi boljšega poznavanja najboljših managerjev v sedanjosti nakazati, kakšen splošni odnos do samega sebe (podoba o samem sebi) je uspešna v poslovnem okolju prihodnosti. V raziskovalni okvir je vključenih pet predsednikov uprav, njihovi nadrejeni - predsedniki nadzornih svetov, predsednikom uprav enakovredni sodelavci — člani uprave in predsednikom uprav podrejeni — predstavniki za stike z javnostmi. Kriterij izbora respondentov predstavljajo najvidnejša podjetja slovenskega gospodarstva. Z respondenti smo izvedli strukturirane globinske intervjuje. Intervjuvanci so z ocenami 1, 2, 4 in 5 ocenjevali 57 trditev glede na to, ali se s trditvijo o samem sebi oziroma o predsedniku uprave strinjajo ali ne. Ugotovili smo, da imajo predsedniki uprav dobro samopodobo in da se ta od zunanje podobe pomembno ne razlikuje. Velikih razlik med ocenjevanjem trditev ni zaslediti, razen pri dveh trditvah: »V poslu rad tvega/m.« in Rad se šali/m na svoj račun.« Pri slednjih predsedniki uprav sebe ocenijo drugače kot njihovi nadrejeni, enakovredni in podrejeni sodelavci.
Ključne besede: - samopodoba - predsednik uprave - kreativnost - vodenje - vprašalnik o samopodobi
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 1764; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (473,98 KB)

7.
KREATIVNOST IN INOVATIVNOST KOT KLJUČNA FAKTORJA PODJETNIŠKE RASTI
Anže Polanec, 2011, diplomsko delo

Opis: V turbulentnem okolju, kjer je podjetje ves čas izpostavljeno spremembam, je nujno njegovo prilaganje le-tem. Cilj podjetja ne sme biti le preživetje, ampak dolgoročna podjetniška rast. V kolikor želi biti podjetje uspešno na dolgi rok in dosegati svoje podjetniške cilje je prisotnost uspešnega inovacijskega managementa nujna. Inovacije predstavljajo sredstvo za pospeševanje prihodkov in povečanje zmogljivosti in produktivnosti podjetja. Z njimi podjetje pridobiva in ustvarja nove uporabnike ter krepi lojalnost obstoječih. Podjetje mora težiti h kreativnosti svojih zaposlenih, saj je kreativnost sposobnost ustvarjanja in generiranja novih idej s katerimi nastanejo invencije. Pomembno je torej, da podjetje razvije novost, ki bo pri uporabnikih sprejeta in za podjetje predstavlja korist. Zato je v procesu zbiranja inovativnih idej pomembno, da podjetje invencije preuči na podlagi kvalitetnih kriterijev. Ko se odloči, bo nato določene invencije razvijalo v fazah invencijsko –inovacijskega managementa. V procesu difuzije inovacij podjetje novost ponudi na trgu, kjer mora ta uporabnikom predstavljati dodano vrednost. V tem primeru jo bodo sprejeli, kupili, koristno uporabili in podjetju omogočili uspeh. Inovativnost je interdisciplinarne narave, saj zahteva interakcijo med področji marketinga, managementa in RR oddelka. Kreativnost, inovativnost, podjetništvo in podjetniška rast so neposredno povezani in delujejo vzajemno. Podjetje, ki ima kreativne zaposlene bo ob uspešnem inovacijskem managementu dosegalo podjetniško rast, s čimer bo podjetje maksimiralo svoj dobiček.
Ključne besede: kreativnost, invencija, inovacija, inovacijski management, faze invecijsko – inovacijskega procesa, podjetništvo, podjetniška rast, Apple, iPod
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 2074; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

8.
Vpliv predznaja na pisanje zgodb ob sliki
Urška Kostanjšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje in komunikacijske sposobnosti, predstavljena pa je tudi ustvarjalnost učencev, ki se odraža skozi pisanje zgodbe ob slikovnem gradivu. Opismenjevanje je proces, ki je ključen v prvem triletju pri pouku slovenščine. Za proces opismenjevanja je nujno, da razvijamo komunikacijske spretnosti, teh se ljudje učimo celo življenje. Predstavili smo procese govorjenja, branja in pisanja. Govorjenje je zelo pomembna dejavnost, saj nam omogoča socializacijo, komunikacijo s svetom. Procesa branja in pisanja potekata vzporedno. Da se učenci naučijo brati in pisati, je treba vložiti veliko dela, predvsem pa motivacije in interesa. Ko je tehnika pisanja usvojena, je učitelj tisti, ki učence spodbuja, da samostojno ustvarjajo. Svojo ustvarjalnost lahko učenci izražajo tako, da ob danem slikovnem materialu zapišejo zgodbo. Učenci, ki oblikujejo daljše, zložene povedi, v svoje opise vključujejo pridevnike in nenavadne zaključke zgodb, so besedno ustvarjalnejši, prav tako imajo bolj razvito domišljijo. V empiričnem delu smo raziskovali, kako predznanje učencev vpliva na oblikovanje zgodbe s pomočjo slikovnega gradiva. V raziskavo sta bili vključeni dve mariborski osnovni šoli. Preverjanje učencev je bilo izvedeno dvakrat z dvema različnima instrumentarijema. Prvo preverjanje je bilo izvedeno oktobra 2017, ko so učenci obiskovali 1. razred. Izvedli smo preizkus pismenosti. Drugo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci zaključevali 2. razred. Ob sliki so zapisovali zgodbo. Pri vsakem učencu smo preverili, koliko povedi in besed je vsebovala njegova zgodba ter kolikšno je bilo povprečno število besed v povedi. Prav tako nas je zanimalo, ali je v zgodbo vključil dodane elemente, ki jih na sliki ni.
Ključne besede: govorjenje, branje, pisanje, zapis zgodbe, kreativnost
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 133; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (707,36 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici