Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vrednotenje oskrbljenosti prežvekovalcev z beljakovinami je pomembno predvsem iz ekonomskih, proizvodnih in tudi zdravstvenih razlogov. V magistrskem delu smo na podlagi ekonomsko izračunanega obroka med seboj primerjali slovenski sistem prebavljivih beljakovin, slovenski sistem presnovljivih beljakovin in nemški sistem uporabnih surovih beljakovin. Preračun smo naredili po sistemu presnovljivih beljakovin in uporabnih surovih beljakovin. Podatke o vsebnosti hranljivih snovi smo za domačo krmo pridobili iz analiz krme, za dokupljeno pa smo jih povzeli iz preglednic LfL. Osnova je bila dnevni obrok za 20 litrov mleka. Po sistemu presnovljivih beljakovin in izračunu smo ugotovili, da imamo v obroku primanjkljaj presnovljivih beljakovin glede na razpoložljiv dušik, ki znaša 216,45 g, ter presežek presnovljivih beljakovin glede na razpoložljivo energijo, ki znaša 529,23 g. Izračun smo nato naredili še po nemškem sistemu uporabnih surovih beljakovin. Ugotovljen je bil minimalen primanjkljaj 10,3 g nXP. Po tem sistemu smo naredili tudi izračun za dnevno mlečnost 25 litrov, ki ustreza potrebam. V nalogi smo izračunali tudi DCAB razmerje, ki nam pove razmerje med pozitivnimi kationi natrija in kalija v razmerju z negativnimi anioni klora in žvepla. Podatke o vsebnosti mineralnih snovi v domači krmi smo pridobili iz analiz krme, za dokupljeno pa smo jih povzeli iz preglednic. Za krave molznice je priporočeno razmerje višje od 150 meq/kg SS. Obstoječi obrok ima razmerje 368,06 meq/kg SS, obrok z dnevno mlečnostjo 25 litrov dnevno pa 308,43 meq/kg SS.
Ključne besede: krave molznice, oskrbljenost, presnovljive beljakovine, DCAB razmerje
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Koncentracija sečnine v mleku krav molznic posredno nakazuje na oskrbo krav z beljakovinami. Največji vpliv na koncentracijo sečnine v mleku ima prehrana krav molznic oziroma krmni obrok živali, a so za pravilno interpretacijo podatka o vsebnosti sečnine v mleku pomembni tudi drugi dejavniki. V raziskavi smo preučevali vpliv pasme, zaporedne laktacije, stadija laktacije in sezone ter njihovih interakcij na vsebnost sečnine v mleku krav molznic. Izhodiščni podatkovni set je vseboval preko 450.000 kontrol prireje mleka za krave različnih pasem iz preko 700 različnih rej KGZS zavoda Ptuj za obdobje treh let. Ker so bili podatki številčno neuravnoteženi glede na preučevane dejavnike, smo za obdelavo podatkov naključno izbrali manjši set podatkov (n=7970), ki je bil uravnotežen glede na pasmo, zaporedno laktacijo in stadij laktacije. Rezultati so pokazali, da so vsi preučevani dejavniki, razen zaporedna laktacija, imeli značilen vpliv na koncentracijo sečnine v mleku. Interakcije pa so bile, z izjemo ene (pasma × sezona) neznačilne. Pri pasmi je bila koncentracija sečnine v mleku bistveno višja pri kombiniranih pasmah kot mlečnih. Koncentracija sečnine se je na začetku stadija laktacije postopoma dvigovala do sredine laktacije, nato pa začela postopoma upadati. Pri sezoni smo zabeležili najnižjo koncentracijo pozimi, najvišjo pa poleti. Dvojna interakcija med sezono in pasmo, je pokazala, da je črno bela pasma imela poleti in jeseni nižje vrednosti sečnine v mleku kot druge pasme. V raziskavi, se je izkazalo, da imajo sezona in nekateri z živaljo povezani dejavniki nezanemarljiv vpliv na sečnino, kar kaže na to, da je pomembno, da jih pri upravljanju in krmljenju krav molznic upoštevamo.
Ključne besede: krave molznice, sečnina, sezona, dejavniki, povezani z živaljo
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 619; Prenosov: 33
Celotno besedilo (836,56 KB)

Opis: Znano je, da se v rejah krav molznic pojavljajo težave z dobrim počutjem živali, še zlasti so pogoste kritike vezane reje krav molznic, pri čemer živalim ni omogočeno prosto gibanje, zaradi česar je omejeno izražanje naravnega obnašanja. V Sloveniji je vezana reja krav molznic prisotna na 65–70 % kmetij z mlečno proizvodnjo. Cilj diplomskega dela je bil preveriti stopnjo dobrega počutja krav molznic v vezani reji v primerjavi s prosto rejo. V raziskavo smo vključili pet kmetij z vezano in pet kmetij s prosto rejo krav molznic različnih velikosti (devet do 62 krav molznic) z območja SV Slovenije. Dobro počutje krav molznic smo ocenjevali s protokolom Welfare Monitor, ki je skrajšana različica protokola Welfare Quality®, s katerim ocenimo ustreznost krmljenja, nastanitve (bivalnih pogojev), zdravstvenega stanja in obnašanja živali. Glede na rezultate ne moremo potrditi izključne prednosti enega načina reje. V prosti reji so se kot ugodnejši izkazali bivanjski pogoji, delno tudi zdravstveno stanje (manj bolezni), po drugi strani smo v vezani reji ugotovili manj poškodb, prav tako se v manjši meri izvajajo rejski ukrepi, ki živalim povzročajo bolečine (odstranjevanje rogov). V obeh sistemih reje obstajajo številne možnosti izboljšav, ki vodijo v izboljšanje stanja počutja krav molznic. Za zagotavljanje dobrega počutja živali je ključnega pomena tudi rejski vidik (skrbnost rejca).
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Monitor, prosta reja, vezana reja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 648; Prenosov: 44
Celotno besedilo (975,86 KB)

Opis: Prireja mleka ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Govedoreja se je od sredine devetdesetih let 20. stoletja koncentrirala in specializirala, kar se izraža v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in v večji kakovosti mleka. V Sloveniji se soočamo z neurejenim trgom plemenske živine, kar predstavlja za rejce, ki želijo kupiti večje število plemenskih živali, velik problem. V izogib temu vse več rejcev izvaja nakup plemenskih živali v tujini v upanju, da bodo kupili genetsko boljše živali kot v Sloveniji. V naši raziskavi smo poskušali ugotoviti, ali obstajajo razlike v proizvodnih parametrih prvesnic, ki so bile pripeljane iz Danske kot breje telice v primerjavi s slovenskimi vrstnicami. Kmetija A in kmetija B sta iz Danske v letu 2019 uvozili vsaka po 17 brejih telic črnobele pasme z namenom, da bi povečali število živali in izboljšanji genetski potencial. Ugotovili smo, da so danske telice statistično značilno (P < 0,01) telile mlajše, namolzle več ECM, priredile več beljakovin (kg) in maščob (kg) ter dosegle višji delež beljakovin v mleku. S tem ugotavljamo, da so uvožene prvesnice v ključnih proizvodnih parametrih boljše od slovenskih vrstnic.
Ključne besede: krave molznice, črnobela pasma, prireja mleka, proizvodne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: V diplomskem delu smo razvili linearni model za sestavo letnega in zimskega krmnega obroka. Krmni obrok je bil sestavljen za krave molznice na primeru lastne konvencionalne kmetije. Ker vemo, da cene pri prodaji mleka zelo nihajo, je potrebna prilagoditev na optimiranje stroškov. Različni avtorji poudarjajo, da lahko stroški krmnega obroka dosežejo tudi do 65 % vseh skupnih stroškov prireje. Iz tega vidika je torej optimiran krmni obrok izjemnega pomena. Minimizirali smo stroške krmnega obroka in ga naredili ustreznejšega z vidika hranilnih vrednosti. V Microsoft Office Excelu smo razvili program in s pomočjo Reševalnika, ki je eno izmed osnovnih Excelovih orodij, dobili najustreznejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za krmo, ki jo pridelamo doma: travno silažo, seno in pašo, smo izračunali lastno ceno, za vso ostalo krmo in dodatke pa smo uporabili nabavno ceno. Primerjali smo krmni obrok, ki je trenutno pokladan na kmetiji in krmni obrok, ki smo ga s pomočjo linearnega programa sestavili.
Ključne besede: krmni obrok, linearni program, optimizacija, krave molznice
Objavljeno v DKUM: 11.06.2019; Ogledov: 2004; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,22 MB)