| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA PROIZVODNIH LASTNOSTI KRAV ČRNO BELE PASME RAZLIČNEGA IZVORA
Tadej Virk, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na izvor. Skupno je bilo tako vključenih 817 brejih telic, od tega 461 telic črno bele pasme slovenskega izvora (SLO) in 98 telic iz Nemčije (NE), 155 telic iz Nizozemske (NZ) in 103 telice iz Danske (DK). Uvožene živali so bile pripeljane v Slovenijo kot breje telice in dosegle od 1. do 9. laktacij. Preučevali smo lastnosti, vezane na prirejo in dolgoživost živali. Vse živali so telile v obdobju med 27. in 30. mesecem starosti, značilno najmlajše so telile živali NZ izvora (p < 0,05), med živalmi SLO, DK in NE izvora ni bilo razlik (p ≥ 0,05). Značilno najhitreje so bile izločene SLO krave, ki so v povprečju dosegle 3,6 laktacij in 23 kg mleka na molzni dan. Krave se med seboj niso značilno razlikovale v življenjski pireji mleka, maščob, beljakovin, količini mleka na molzni dan, št. laktacij, št. laktacijskih dni, št. dni od prve telitve do izločitve, št. dni od rojstva do izločitve, v dobi med telitvama in v dobi presušitve (p ≥ 0,05). Največjo življenjsko prirejo so dosegle DK krave z 29816 ± 1904 kg mleka, prav tako so imele najvišje povprečne količine beljakovin, maščob in mleka v standardnih laktacijah.
Ključne besede: krave molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2894; Prenosov: 284 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (166,09 KB)

2.
Analiza uspešnosti osemenjevanja govejih plemenic na območju veterinarske postaje Slovenske Konjice
Simon Golenač, 2010, diplomsko delo

Opis: Ugotavljali smo uspešnost osemenjevanja govejih plemenic na območju Veterinarske postaje Slovenske Konjice v obdobju enega desetletja (2001—2009). Raziskali smo različne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost osemenitev govejih plemenic. V raziskavo je bilo vključenih pet veterinarjev, ki so v desetih letih opravili 43.687 osemenitev. Izmed teh osemenitev je bilo 7.086 prvih osemenitev telic in 36.601 prvih osemenitev krav. S semenom plemenskih bikov lisaste pasme je bilo osemenjenih 85,2 % govejih plemenic, s semenom plemenjakov mesnih pasem 7,8 %, s semenom črno-bele pasme 5,5 % in s semenom rjave pasme 1,6 % krav in telic. Povprečni NR vseh osemenjevalcev v obdobju enega desetletja znaša 65,6 % Ugotovili smo, da ima na uspešnost osemenitve precejšen vpliv izvajalec osemenitve, saj je razlika med najslabšim in najboljšim veterinarjem v uspešnosti osemenitve 8,29 %. Ugotovili smo, da uspešnost osemenitve po letih pada, saj je v obdobju 2001—2009 padla za 6,9 %. Dokazali smo, da je uspešnost osemenitev pri telicah večja kot pri kravah.
Ključne besede: krave molznice, plodnost, izvajalec osemenitve, uspešnost osemenjevanja
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1510; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (355,44 KB)

3.
Analiza parametrov mlečnosti in plodnosti na govedorejski kmetiji
Marko Štampar, 2010, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji, izbrani za to raziskavo, se redno izvaja mesečna kontrola mlečnosti. Z analizo smo ugotovili, da je osnovni krmni obrok sestavljen neustrezno, saj v njem primanjkuje prebavljivih surovih beljakovin. Rezultati kontrol mlečnosti so nam pokazali nepravilnosti prehrane. Porazdelitev krav v polja glede razmerja med maščobo in beljakovinami v mleku (M/B) nam je pokazala, da je bilo decembra 2008 v optimalnem polju B2M/B več krav kot leta 2007. Tudi vsebnost sečnine je bila pri obroku leta 2008 višja kot leto poprej. Pri obračunu standardne laktacije med letoma 2007 in 2008 smo ugotovili, da med obravnavanima letoma ni statistično značilnih razlik. Primerjava med pasmami je pokazala, da se LS-pasma statistično razlikuje od ČB in KR v vsebnosti maščob v mleku (P < 0,05). Največja mlečnost je bila leta 2007 pri prvesnicah. Leta 2008 je bila najvišja mlečnost v tretji laktaciji. Rezultati plodnosti po obroku v letu 2008 so boljši kot pred obrokom v letu 2008. Dolžina cele laktacije je trajala v povprečju 374 dni.
Ključne besede: krave molznice, mleko, prehrana, plodnost
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2169; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
SODOBNO PROJEKTIRANJE HLEVA ZA KRAVE MOLZNICE
Marko Bezjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge je bil narediti primerjavo med računalniškim in klasičnim projektiranjem hleva za prosto rejo molznic. Proučili smo gradnje in notranjo ureditev hleva. Predvideli smo nadgradnjo alternativnih energetskih virov in možnost za povečanje — razširitev hleva. Ugotovili smo, da je računalniško sprojektiran hlev lažje spreminjati ali dopolnjevati v skladu z zakonskimi in gradbenimi merili. Za projektiranje smo uporabili program Autodesk Akademy desing. Z njim smo narisali celoten tloris. Začeli smo z zunanjimi nosilnimi stenami, naredili osnovno prostorsko razporeditev posameznih kategorij živali, ter predvideli lokacijo in tip molzišča, mlekarnice in ostalih potrebnih prostorov. V delu hleva s telicami smo naredili bokse različnih velikosti in mesta za presušene krave. V hlevu se porodnišnica in teličnjak nahajajo ob straneh. Načrt smo večkrat spreminjali saj smo hoteli najti čimbolj optimalno razporeditev prostorov. Primerjave so pokazale, da je računalniško risanje boljše od klasičnega projektiranja. Je manj utrudljivo, časovno krajše in manjša je tudi poraba risalnega materiala. Ugotovili smo tudi, da je klasična metoda projektiranja težje prilagodljiva. V primeru sprememb idejnega načrta se mora zavrniti celoten koncept in narediti ga moramo ponovno.
Ključne besede: projektiranje hlevov / krave molznice / prosta reja
Objavljeno: 15.02.2011; Ogledov: 5099; Prenosov: 906
.pdf Celotno besedilo (11,92 MB)

5.
Vpliv zdravstvenih obolenj krav molznic kmetije na prodano količino mleka
Vesna Bačovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo proučevali tehnologijo reje krav molznic, v kateri so zdravstvena obolenja zelo problematična. Posledično je zaradi tega manj namolzenega mleka in manjši dohodek pri prodaji mleka. Zdravljena krava je v karenci, mleko takrat ni primerno za prehrano ljudi, večji je tudi izdatek za veterinarske storitve. Kontrola mlečnosti AT4 rejcu omogoča, da lahko sproti določa krmne obroke glede na doseženo prirejo. Želeli smo ugotoviti pojav zdravstvenih obolenj pri kravah molznicah na kmetiji. V letu 2008 je bilo 50 obolenj, od tega je bilo kar 17 mastitisov in 10 poporodnih parez. V letu 2009 pa je bilo 24 obolenj, od tega je bilo 7 bronhitisov in 6 mastitisov. Delež obolenj v letu 2008 je bil 11,71 %, v letu 2009 pa 6,49 %. Leta 2008 je bilo povprečno 1,52 zdravljenj na kravo, leta 2009 pa je bilo povprečno 0,81 zdravljenj na kravo. Ugotovili smo, da je bilo 6344,9 litrov oporečnega mleka v letu 2008, v letu 2009 pa le 3026,6 litrov. Ugotovili smo tudi, da je bilo v letu 2008 za 2245,75 € manjši dohodek zaradi zdravstvenih obolenj, v letu 2009 pa za 831,45 €, upošteval se ni noben izdatek. Izračunali smo tudi vpliv oporečnega mleka na prodano mleko. V letu 2008 je bil 2,74 % vpliv. V letu 2009 pa je bil vpliv oporečnega mleka na prodano mleko 1,54 %.
Ključne besede: Krave molznice, bolezni, poškodbe, karenca
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 1447; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (331,67 KB)

6.
Mlečnost krav po spremembi sistema reje
Polona Marin, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge je bil prikazati spremembo v mlečnosti v času selitve živali iz hleva z vezano rejo in molžo na mlekovod v hlev proste reje in molžo v molzišču. V obdobju šestih mesecev smo opazovali 22 krav molznic. V raziskavo so bile vključene le živali, ki so bile v omenjenih šestih mesecih v stadiju laktacije. Nadalje smo prikazali tudi mlečnost kmetije po letih pred in po selitvi, na podlagi česar smo ugotovili, da se je mlečnost po selitvi v hlev s prosto rejo zmanjšala, vsebnost beljakovin in maščob v mleku pa povečala. Porast maščob in beljakovin je tudi posledica kakovostnejšega krmnega obroka, ki se živalim v novem hlevu poklada z mešalno prikolico.
Ključne besede: mlečnost, krave, molznice, vezana reja, prosta reja
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 1876; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (613,17 KB)

7.
MOLŽA Z MLEČNIM ROBOTOM IN VPLIV NA FIZIOLOGIJO SPROŠČANJA MLEKA
Mitja Fajmut, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti vpliv mlečnega robota na fiziologijo sproščanja mleka in ugotoviti, ali obstajajo vplivi četrti, zaporedne laktacije ter vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti količine mleka, prevodnosti, maksimalnega pretoka ter nizkega pretoka. Namen naloge je tudi ugotovitev morebitnih korelacij med preučevanimi lastnostmi. V februarju 2010 smo opazovali 75 krav molznic v laktaciji. Ugotovili smo, da ima vpliv četrti signifikanten vpliv na bistveno višji donos mleka (kg), višje izmerjen maksimalni pretok in višje izmerjen nizek pretok v zadnjih četrtih. Nadalje je bilo ugotovljeno, da ima vpliv zaporedne laktacije vpliv le na količino mleka (kg), ugotovljen je bil tudi vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti.
Ključne besede: mlečni robot/sproščanje mleka/pretoki/prevodnost/krave molznice
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1632; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (989,42 KB)

8.
Ocena investicije v izgradnjo hleva za krave molznice – študija primera
Andrej Jezernik, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti ekonomsko upravičenost investicije v izgradnjo hleva za krave molznice. Izračunaval sem jo po različnih parametrih; uporabil sem metodo NSV (neto sedanje vrednosti) in ISD (interno stopnjo donosnosti) ter štiri scenarije. V scenariju A sem uporabil vrednost, ki se uporablja v današnjem času. Ugotovil sem, da bi se nam vrednost investicije upravičila v devetnajstem letu. V scenariju B sem povišal mlečnost, odkupno ceno mleka in telet, kar bi vrednost investicije upravičilo v dvanajstih letih. V scenariju C in D sem odkupne cene zmanjšal, pri tem pa se pokaže neupravičenost investicije.
Ključne besede: hlev, NSV, krave molznice, upravičenost, investicija
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 2029; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (883,57 KB)

9.
VPLIV SESTAVE OBROKA ZA KRAVE MOLZNICE NA RAZMERJE MED MAŠČOBO IN BELJAKOVINAMI V MLEKU
Blaž Skarlovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo v čredi krav na gorski kmetiji ugotavljali vpliv sestave poletnega in zimskega obroka, s katerim so bile krave krmljene, na kakovost mleka. Namen naloge je bil ugotoviti oskrbljenost krav s poglavitnimi hranilnimi snovmi glede na kakovost mleka, ki smo jo ugotovili z analizo mleka na kmetiji. Analizirali smo zimski in poletni obrok in ugotovili, da v obeh obrokih primanjkuje razgradljivih beljakovin, ki so potrebne za sintezo mikrobnih beljakovin v vampu in posledično za prebavljivost krme. Razmerje M/B v mleku je bilo precej raznoliko, a zaželeno je čim bolj konstantno razmerje. V poletnem obroku se je razmerje gibalo med 1,2 in 1,3, vendar se je v jesenskih mesecih zožilo pod 1,1. Vsebnost maščob je s pašo upadla pod 4 % in je bila v poletnem obdobju zelo raznolika. Prav tako je upadla vsebnost beljakovin pod 3,2 %, kajti s poletno krmo je težje zagotoviti potrebe po energiji. V zimskem obdobju se je razmerje M/B gibalo med 1,1 in 1,35. Vsebnost maščob se je gibala med 4 in 4,5 %, kar kaže na dovolj vlaknine v obroku. Vsebnost beljakovin je bila januarja 3,56 % in je nato upadala zaradi preskromne oskrbe z energijo, potrebno za sintezo mikrobnih beljakovin v vampu.
Ključne besede: krave molznice, prehrana, mleko, beljakovine, maščobe
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1767; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Vpliv frekvence potiskanja krmnega obroka molznicam v jasli na količino in kakovost mleka
Anton Medved, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava različnih frekvenc potiskanja krmnega obroka molznicam v jasli na količino in kakovost mleka. Skupaj je bilo vključenih 62 krav molznic črno - bele pasme. Povprečna količina namolzenega mleka na dan je bila 24,22 kg. Proučevali smo 5 različnih frekvenc potiskanja krme v jasli in ugotovili, da obstajajo razlike v količini na molzenega mleka. Primerjava posameznih planov približevanja krme kravam molznicam je pokazala, da so bile najvišje vsebnosti deleža (%) maščob in deleža (%) beljakovin v namolzenem mleku izmerjene pri drugem planu potiskanja (4 potiske na dan) in v petem planu (6 potiskov na dan). Dobre rezultate glede vsebnosti deleža (%) maščob in deleža (%) beljakovin smo zaznali tudi pri prvem planu (10 potiskov na dan).
Ključne besede: krave molznice / vpliv frekvence potiskanja / maščobe / beljakovine
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 822; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (551,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici