| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
ZAMENJAVA NAPRAV LASTNE PORABE BLOKA 125 MW V TE TRBOVLJE
Aleš Gerčar, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je posodobitev naprav za lastno porabo na obstoječem bloku 4 v Termoelektrarni Trbovlje. Opravljena je bila analiza trenutnega stanja naprav na nivoju nizke napetosti. Na osnovi izračunov so bili izbrani ustrezna oprema in aparati, ki bi jih vgradili za potrebe lastne porabe nizkonapetostnega nivoja.
Ključne besede: termoelektrarna, dimenzioniranje opreme, kratki stiki, izračuni.
Objavljeno: 28.05.2010; Ogledov: 1980; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

8.
VKLJUČITEV BIOPLINARNE DOBROVNIK 2 V ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE POMURSKE ZANKE
David Užmah, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjem desetletju smo se ljudje po svetu in v Sloveniji začeli zavedati, da bo postal primanjkljaj tradicionalnih energentov nekaj vsakdanjega, kar že lahko vsakodnevno občutimo z dvigom cen in višanjem trošarin na energente. Vse to je privedlo k pospešenemu raziskovanju in pridobivanju energije iz obnovljivih virov, s katerimi bi se lahko pokril ta primanjkljaj. Mednje prištevamo tudi bioplin, ki lahko služi kot klasično kurivo za ogrevanje ter kot energent s pomočjo katerega se v bioplinarnah pridobiva električna energija. Ena izmed elektrarn, ki proizvaja električno energijo s pomočjo bioplina je bioplinarna Dobrovnik 2, predvidene moči 1 MW, ki bo stala v neposredni bližini že obratujoče bioplinarne Dobrovnik prav tako moči 1MW. Pri nalogi smo se soočili s problemom priključitve te dodatne elektrarne v elektroenergetski sistem (20 kV distribucijski daljnovod Dobrovnik). Za to dodatno elektrarno smo pri dveh različnih možnih točkah priključitve na DV Dobrovnik (oporišče št. 96 in odcep Filovci Trnavski breg) preverili vrednosti kratkostičnih tokov ter ugotavljali, ali sta primerni za priključitev. Simulacije kratkih stikov smo izvedli v programskem paketu PSCAD®.
Ključne besede: bioplinarna, kratki stiki/ kratek stik, sončna elektrarna, hidroelektrarne na reki Muri, PSCAD®, proizvodnja električne energije.
Objavljeno: 07.09.2010; Ogledov: 2595; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

9.
REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČE TRANSFORMATORSKE POSTAJE KRMELJ
Matej Kramžer, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo prikazuje rekonstrukcijo transformatorske postaje v naselju Krmelj. Obstoječa transformatorska postaja je dotrajana, trajno preobremenjena in ne omogoča nadgradnje, zato jo je potrebno zamenjati z novo. Prikazan je način dimenzioniranja nove transformatorske postaje, napajalnega srednjenapetostnega kablovoda in nizkonapetostnega omrežja z njihovo umestitvijo v prostor. Umestitev v prostor in dimenzioniranje postrojev temelji na trenutno veljavnih standardih in zakonskih določilih. Upoštevano je tudi dejstvo, da se transformatorska postaja vključuje v srednjenapetostno omrežje, ki deluje z resonančno ozemljeno nevtralno točko preko Petersenove dušilke z možnostjo preklopa na indirektno ozemljeno nevtralno točko preko paralelno vezanega delovnega upora v razdelilni transformatorski postaji Sevnica.
Ključne besede: distribucijsko omrežje, kratki stiki, okvare, ozemljitev nevtralne točke, dimenzioniranje opreme
Objavljeno: 13.04.2012; Ogledov: 2116; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

10.
ELEKTROENERGETSKI SISTEM KRŠKO POLJE V PROGRAMSKEM PAKETU MATLAB / SIMULINK
Jernej Milar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje distribucije električne energije na trasi Krško polje (20kV). Področje daljnovodov zahteva široko znanje elektrotehnike, zato bodo v prvem delu diplomske naloge razložene glavne električne lastnosti vodov, podkrepljene z analitičnimi izračuni za naš daljnovod, ki so zelo pomembni za postavitev modela omrežja. V drugem delu bodo predstavljeni kratki stiki, kajti njihovo poznavanje igra pomembno vlogo pri nastavljanju posameznih zaščitnih relejev. Tretji sklop bo natančno opisoval traso našega daljnovoda podkrepljen z razlago slik. V četrtem in hkrati najpomembnejšem delu bo prikazan model v Matlabu, s katerim bomo dobili približno sliko, kako bi se zmodeliran sistem odzval na napake. Sistem bo sestavljalo pet bremen, in sicer Drnovo, Brege, Mrtvice, Vihre in črpališče Drnovo.
Ključne besede: induktivnosti, kapacitivnosti, SimPowerSys, Matlab, kratki stiki.
Objavljeno: 19.09.2014; Ogledov: 1343; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici