| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNAČILNOSTI PROZE MILANA DEKLEVE
MARIJA KRAJNC, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prozna dela Milana Dekleve so v slovenskem prostoru dokaj poznana, saj gre za vsestranskega ustvarjalca, medijsko znano osebnost in dobitnika številnih literarnih nagrad. Njegova pisateljska eksistenca se razteza od poezije k prozi, ki s svojim magičnim zvenom vedno posrka in zaznamuje. Bogat opus zaznamujejo dramska in druga literarna dela za otroke in mladino. Raziskovalno delo je potekalo v skladu s študijem ustrezne literature, uporabo komparativne metode, metod analize in sinteze ter je bilo omejeno na prozna dela za odrasle – tri romane, dve zbirki kratke proze in dve zbirki esejev. Roman je edina literarna vrsta, ki se še razvija in še ni utrjena. Model sodobnega slovenskega romana je modificiran tradicionalni roman z realističnimi potezami, preoblikovan z različnimi modernističnimi in postmodernističnimi premiki, ki se v zadnjem času kažejo kot žanrski sinkretizem, prenovljena vloga pripovedovalca, povečano število govornih odlomkov in intimna zgodba. Dramsko je kratka zgodba osredotočena na en sam dogodek, ki je skrivnosten in se odvija v kratkem časovnem obdobju, na omejenem prostoru, pogosto z nepričakovanim razpletom; bistvo je preseženost človeka. V esejih se pisatelj dotika tako poezije kot proze od Rilkeja do Borgesa, poskuša pojasnjevati hipoteze, iz katerih izhaja v razmišljanjih od navadne školjke do digitalne utopije in kloniranja ter podaja zagovor poeziji.
Ključne besede: Milan Dekleva, proza, roman, kratka zgodba, esej.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2701; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (526,66 KB)

2.
KRATKA PROZA POLONE GLAVAN IN ANDREJA BLATNIKA
Tomaž Kurež, 2010, diplomsko delo

Opis: Minimalistične kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zaokrožajo temeljne lastnosti postmoderne dobe, hkrati pa ji dodeljujejo samosvoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika je sestavljeno iz motivno-tematskih analiz posameznih kratkih zgodb, začenši z zbirko Gverilci Polone Glavan, nadaljuje pa se s štirimi zbirkami Andreja Blatnika: Biografije brezimenih, Šopki za Adama venijo, Menjave kož in Zakon želje. Iz podrobnih posameznih analiz je ugotovljeno, da vsebujejo kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zgradbene elemente splošnih lastnosti kratke proze slovenske literarne postmoderne, kot tudi dejstvo, da kaotična metafizika Polone Glavan ni splet naključnih dejavnikov, ampak temeljno odseva prikrito obsesijo minevanja, ponavljajočih se življenjskih vzorcev in osebnostne, socialne ter kulturne identitete. Prav tako je izpostavljeno in ugotovljeno dejstvo, da se literarni ustroj Blatnikovega ustvarjanja spreminja iz zbirke v zbirko; temeljne spremembe razvojnega toka se kažejo v tematiki zgodb in skozi razločevalne tipološke elemente literarne postmoderne (modernizem, postmodernizem, minimalizem in intimizem). V pričujočem diplomskem delu je prav tako ugotovljeno, da so Blatnikove literarne osebe v svoji eksistenci podrejene nenehnemu iskanju cilja, ki bi osmislil njihovo bivanje, prav tako je podano tudi dejstvo, da je kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika sestavljena iz treh sestavin, ki zaokrožajo bistvo eksistencialne tematike: iz (anti)junakov kot nosilcev nekega cilja, iz sveta, ki ima pomen eksistence brez pravega smisla, junaki pa poskušajo v njem doseči identiteto bivanja in bistva ter iz bistva, smisla, metafizične biti, ki se reproducira v junakovih ciljih in katerim je treba prilagoditi bivanje.
Ključne besede: postmoderna, slovenska kratka proza, kratka zgodba, minimalizem, motiv, tema, eksistencialna tematika, literarne osebe, tipološki elementi, Polona Glavan, Andrej Blatnik.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3211; Prenosov: 1006
.pdf Celotno besedilo (879,08 KB)

3.
POETIKA KRATKE PROZE ANDREJA BLATNIKA
Sanda Gajsar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Poetika kratke proze Andreja Blatnika preučuje pet Blatnikovih do sedaj napisanih zbirk kratke proze, in sicer Šopki za Adama venijo (1983), Biografije brezimenih (1989), Menjave kož (1990), Zakon želje (2000) in Saj razumeš? (2009). Andrej Blatnik je, skupaj z Igorjem Bratožem, Alešem Debeljakom, Juretom Potokarjem in drugimi, ena osrednjih osebnosti tako imenovane slovenske postmoderne generacije. Mlajša generacija začne v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja uvajati postmodernistično prozo, ravno vzpon postmodernizma pa je eden izmed glavnih razlogov za razširitev kratke zgodbe. Blatnik pri opredeljevanju kratke zgodbe postavi samo dve določili, in sicer da je kratka in da je zgodba. Blatnikove kratke zgodbe se najbolje pokažejo na ravni teme, ki je vedno marginalija, ta premik od velikih zgodb k majhnim pa prinaša tudi spoznanje o enakovrednosti in enakopomenskosti velikega ter majhnega. Tematski premik v intimizem v ospredje postavi majhne in intimne zgodbe o vsakdanjih ljudeh. Minimalizem odlikuje čut za atmosfero in zanimanje za intimne podrobnosti medčloveških odnosov, Blatnikove kratke zgodbe pa prikazujejo minimalistični subjekt, pri katerem je njegov intimni svet vedno pomembnejši od zunanjega dogajanja. Subjekti, ki so pri Blatniku večinoma moškega spola, odražajo vsakdanje preproste ljudi, ki se ukvarjajo z običajnimi problemi sodobnega človeka. Največji težavi se kažeta v minevanju, saj je subjekt nenehno ujet v labirinte časa, ter v nezmožnosti medsebojne komunikacije, ki še dodatno zaostri partnerske odnose in je tematska stalnica v vseh Blatnikovih zbirkah kratke proze.
Ključne besede: kratka zgodba, postmodernizem, minimalizem, intimizem, medosebni odnosi, minevanje, komunikacija
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 2660; Prenosov: 351 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (651,90 KB)

4.
MLADINSKA KRATKA PROZA MARJANA TOMŠIČA IN MATETA DOLENCA
Anja Slapnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mladinska kratka proza Marjana Tomšiča in Mateta Dolenca je bilo zapisano na podlagi analize petih zbirk dveh različnih avtorjev. Izbrali smo dve zbirki Marjana Tomšiča, in sicer Zgodbice o kačah in zbirko Kar je moje, je tudi tvoje ter tri zbirke Mateta Dolenca, te pa so Zabloda laboda in druge zgodbe, Polnočna kukavica in druge zgodbe ter Kraljičin lipicanec in druge zgodbe. Pri teoretičnem delu diplomske naloge je bil namen opredeliti pojem kratke proze. Z literarno-teoretskega vidika predstaviti izbrane kriterije za analizo in opredeliti teorijo kratke fantastične zgodbe, kratke realistične zgodbe, pravljice (klasične in sodobne) in pripovedke, ter predstaviti vlogo živali v različnih kratkoproznih vrstah. V delu diplomske naloge Obravnavana besedila je bil cilj analizirati besedila izbranih zbirk, podati ugotovitve analiz ter v sklepu zapisati ugotovitve skupnih značilnosti in razlik besedil obeh avtorjev. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode dela pri opisu pojma kratka proza, predstavitvi kriterijev za analizo, opisu različnih vrst kratke proze, značilnostih vloge živali v različnih kratkoproznih vrstah in pri navajanju bibliografskih podatkov obeh avtorjev; z uporabo metode analize pri analiziranju besedil izbranih zbirk; z metodo sinteze, ki smo jo uporabili pri iskanju skupnih značilnostih in razlik besedil posamičnega avtorja ter iskanju podobnosti in razlik med obema avtorjema; komparativno metodo pa smo uporabili pri ugotovitvi vseh analiz besedil pri vsakem avtorju posebej in v sklepu, kjer smo primerjali dejstva in odnose ugotovitev analiz obeh avtorjev. S pomočjo teh raziskovalnih metod smo prišli do naslednjih rezultatov. Mladinska književnost je specifično področje literature. Vloga živali je odvisna od literarne vrste, v kateri se pojavi. Fantastična motivacija je jasno razmejena od realističnega dogajanja le v kratkih fantastičnih zgodbah. Prvoosebni pripovedovalec se v kratkih fantastičnih zgodbah zaveda vdora fantastične motivacije. Ko je žival v vlogi glavnega književnega lika, je njena vloga sekundarna, saj delno zavzame antropomorfno držo. Živali nimajo nikoli vnaprej določene vloge, kot je to značilno za basni, saj je vloga živali odvisna od literarne vrste, v kateri nastopa žival.
Ključne besede: mladinska kratka proza, sestava literarnega dela, pravljica, pripovedka, kratka fantastična zgodba, kratka realistična zgodba, fantastična motivacija, vloga živali
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 2693; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
POETIKA PROZE MARKA SOSIČA
Martina Popič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Poetika proze Marka Sosiča, so predstavljeni romani, kratke zgodbe, novele in avtobiografska gledališka kronika pisatelja Marka Sosiča. Analiza pripovednih besedil zajema naslednja dela: Rosa na steklu (1991), Tisoč dni, dvesto noči (1996), Balerina, balerina (1997), Tito, amor mijo (2005), Iz zemlje in sanj (2011) in Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (2012). Analiza je razdeljena na snov, motive, zunanjo in notranjo zgradbo (pripovedovalec, literarne osebe, literarni čas, literarni prostor) ter teme in ideje. Na avtorjevo otroštvo je močno vplivala druga svetovna vojna, zato lahko v njegovih delih razberemo njen (avtobiografski) vpliv. Avtor se pogosto poslužuje distanciranega opisovanja sveta, narave in ljudi. Prav tako pa njegova dela po drugi strani vsebujejo veliko fantastičnih elementov. Pisatelj zajema snov iz svojih zgodb in prav tako iz zgodb svojih sorodnikov in prijateljev. Glavne literarne osebe so posebneži, izobčenci, ki se zelo različno spoprijemajo z življenjem in bijejo vsak svojo bitko. Vse zgodbe pa se dogajajo v Trstu z okolico, ob slovensko-italijanski meji. Prikazane so značilnosti pisanja Marka Sosiča različnih literarnih vrst (romani, novele, kratke zgodbe, avtobiografska gledališka kronika), pisateljeva ustvarjalna in njegova osebnostna rast.
Ključne besede: Marko Sosič, roman, novela, kratka zgodba, kronika, postmoderna.
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 2024; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (945,82 KB)

6.
SMRT ŽENSKE V KRATKIH ZGODBAH EDGARJA ALLANA POEJA
Tjaša Lukman, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Smrt ženske v kratkih zgodbah Edgarja Allana Poeja obravnava motiv smrti ženske v kratkih zgodbah ameriškega pesnika, pisatelja in esejista Edgarja Allana Poeja. V svojih delih je Poe obravnaval razmeroma omejen krog motivov. V kratkih zgodbah, kjer je upodobil ženske, zapisane smrti, se pojavijo motivi bolezni, pokopa pri živem telesu, vračanja mrtvih v življenje, blaznosti in obsedenosti. Simbolno jih je uporabil za prikaz temnih kotičkov človekove duševnosti in z njimi odkrival najstrašnejša človekova nagnjenja. Diplomsko delo predstavi Poejeve kratke zgodbe, kjer se pojavi motiv smrti ženske, ter podrobneje analizira šest Poejevih kratkih zgodb, v katerih smrt ženske nastopa kot glavni ali eden izmed glavnih motivov. Ta dela so Berenice, Morella, Ligeia, Konec Usherjeve hiše, Ovalni portret in Eleonora. Edgar Allan Poe velja za umetnika, katerega dela so nastajala načrtno in premišljeno, trdil je, da je učinek tisto, k čemer naj bi stremelo umetniško delo. V njegovih delih sta ljubezen in smrt skoraj neločljivi, v eseju Filozofija kompozicije je celo trdil, da je smrt ženske najbolj poetična tema na svetu. Diplomsko delo ugotavlja, ali je v izbrane kratke zgodbe vključeval koncept svoje poetike in kako motiv smrti ženske vpliva na njegovo namero ustvarjanja učinka ter s tem pripomore k estetski funkciji del. Med življenjem in smrtjo je bilo razpeto tudi njegovo življenje. Smrt ljubljene ženske mu ni bila tuja, soočiti se je moral s smrtjo matere, krušne matere in žene Virginie, te pa so postale vzor nekaterim ženskam v njegovih delih. Diplomsko delo zato predstavi pomembnejše ženske iz njegovega življenja in išče vzporednice med njimi in ženskimi liki v proučevanih kratkih zgodbah.
Ključne besede: Edgar Allan Poe, smrt ženske, ameriška gotika, kratka zgodba, Filozofija kompozicije.
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1417; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (363,36 KB)

7.
VLOGA PSA V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTI
Miha Hliš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga psa v otroški književnosti je bila zapisana na podlagi analize kratkih proznih del (kratka realistična zgodba, črtica, pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba) avtorjev Kristine Brenk (Kanglica kaše), Frana Saleškega Finžgarja (Moj Kuža Jazon), Jane Goodall (Doktor Belko), Ivana Cankarja (Psi), Branke Jurca (Čuj prvič v morju in Čuj in osa), Alojza Bolharja (Volk pes in mačka, Železni prstan, Zakaj črti pes mačko, a mačka miš?, Pes in mačka, Pes mačka in volk in zakaj sovraži pes zajca?), Jacoba in Wilhelma Grimma (Bremenski mestni godci in Stari Sultan), Svetlane Makarovič (Kam se je kužku mudilo, Psiček Piki išče zlato in Kužek išče dom), Marjete Novak (Kužmucke), Hayley Daze (Packo najbolj nagajivi kuža: vožnja s čarobno preprogo), Jakoba Kelemine (Pesjan, Kristjan uteče iz pesjanskih rok, Kralj Pesoglav, Pes Marant), Antona Buzetija (Vrabček in stari pes), Matije Valjavca (Pes je ogrizel kugo), Polone Kovač (Težave in sporočila psička Pafija in Pet kužkov išče pravega), in Dima Zupana (Hektor in zrela hruška). Namen diplomskega dela je bil predstaviti psa v vseh funkcijah, v katerih se pojavlja v mladinski književnosti, opredeliti kratke prozne vrste, jih razvrstiti in opisati njihove značilnosti, pri vsaki kratki prozni vrsti pa analizirati primere posameznih del in vlogo živalskega lika (psa). Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene deskriptivna metoda pri opredelitvi in opisovanju kratkih proznih vrst, komparativna metoda pri primerjanju pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah ter metoda analize in sinteze pri analiziranju različnih del kratkih proznih vrst, v katerih nastopa pes (analiza), pri iskanju podobnosti oz. pravila o načinu pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah (sinteza). S pomočjo vseh raziskovalnih metod smo prišli do zanimivih rezultatov. Ugotovili smo, da pes kot lik nastopa v vseh kratkih proznih vrstah, razen v kratki znanstvenofantastični zgodbi. V vseh drugih kratkih proznih vrstah se je lik psa pojavil. Ni nastopal vedno kot glavni lik, je pa prinašal bolj ali manj vidno sporočilo, ki ga bralec (otrok) lahko uporabi za svoje življenje. Prav tako smo ugotovili, da ima vsaka kratka prozna vrsta svoje posebnosti, zato so se tudi lastnosti pasjega lika med seboj razlikovale v pomenu in vlogi. Pri večini primerov je pes nastopal kot pozitiven ali vsaj nevtralen lik. Samo v bajkah je ta lik nosil izrazito negativen predznak, a kljub vsemu prinašal pozitivno sporočilo bralcu. Deloma se je negativni predznak pojavljal tudi v pripovedkah in basnih. V njih je bilo med liki moč zaznati za spoznanje več nasilja kot v drugih kratkih proznih vrstah. Opazili smo, da se psi kot živali pojavljajo samo v realističnih kratkih proznih vrstah, torej v kratki realistični zgodbi in črtici. Personificirani ali poosebljeni psi se pojavljajo samo v sodobni umetni pravljici. Počlovečeni ali antropomorfni psi pa se pojavljajo v vseh drugih kratkih proznih vrstah, torej v ljudski ali folklorni pravljici, klasični umetni pravljici, kratki fantastični zgodbi, bajki, pripovedki, basni in živalski zgodbi. Psi se torej v kratkih proznih vrstah najpogosteje pojavljajo v počlovečeni ali antropomorfni obliki.
Ključne besede: Opredelitev kratkih proznih vrst, kratka realistična zgodba, črtica, ljudska ali folklorna pravljica, klasična umetna pravljica, sodobna umetna pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba, pojavnost psov, analiza primerov posameznih del, analiza vloge psa.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1181; Prenosov: 580
.pdf Celotno besedilo (596,63 KB)

8.
Proza Gabriele Babnik
Ana Klement, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je pregled proze slovenske pisateljice, literarne kritičarke in prevajalke Gabriele Babnik (1979). Namen diplomskega dela je predstaviti avtorico, njeno življenje in delo, analizirati njeno delo ter avtorico umestiti v slovensko književnost. Analiza del je razdeljena na krajšo in daljšo prozo. V diplomskem delu je tako predstavljenih in analiziranih osem kratkih zgodb; Ljubimec iz zbirke Razkriti obrazi svobode (2014) in sedem kratkih zgodb iz zbirke Nočne pokrajine (2014), ter trije romani; prvenec Koža iz bombaža (2007), V visoki travi (2009) in Sušna doba (2012). V diplomskem delu so opredeljeni pojmi sodobna slovenska književnost, slovenska postmoderna, roman in sodobni slovenski roman, kratka zgodba, medbesedilnost; opredeljene so temeljne strukture literarnega dela (snov, motivno-tematski sklop, ideja, zunanja in notranja zgradba literarnega dela – postmodernistična metafikcija, pripovedovalec, literarne osebe, literarni čas in prostor, jezik in slog), s pomočjo katerih je opravljena literarnoteoretična analiza za vsako avtoričino delo posebej. Uporabljene so različne metode; deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize in interpretativna metoda, komparativna in zgodovinska metoda ter metoda sinteze. Prozna dela Gabriele Babnik so vpeta v medkulturni prostor, v njih nam prikazuje srečevanje resnične Slovenije in resnične Afrike. V diplomskem delu so predstavljeni motivno-tematski sklopi, motivi in motivni drobci ter ideje posameznih proznih del Gabriele Babnik, ki se v vseh delih ponavljajo. Tematika, ki jo avtorica obravnava, je osredotočena na razgradnjo stereotipov, na nefunkcionalne, izpraznjene in odtujene odnose med najbližjimi; na sprejemanje in nesprejemanje drugosti in drugačnosti v resnični zahodni in resnični afriški družbi ter lepovidovstvo. V diplomskem delu so predstavljene literarne osebe in njihove značilnosti. Osrednjo vlogo v vseh delih ima ženska, ki pod vplivom patriarhata in zaradi travm iz preteklosti postane preveč odmaknjena ali pa pretirano polaščevalna. V diplomskem delu sta predstavljena literarni čas in prostor; literarni prostor je v vseh delih osredotočen na Afriko, Slovenijo, Francijo in Anglijo; ter jezik in slog, ki se prav tako ponavljata v vseh delih. Opredeljeni so medbesedilni postopki v prozi Gabriele Babnik, ki spremenijo notranjo ter zunanjo zgradbo njenih del.
Ključne besede: Gabriela Babnik, sodobna slovenska književnost, slovenska postmoderna, roman, kratka zgodba, literarnoteoretična analiza, lepovidovstvo, medbesedilnost
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 1171; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

9.
TEMATIKA NASILJA V IZBRANIH DELIH NELI KODRIČ FILIPIĆ
Mojca Kozel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tematika nasilja v izbranih delih Neli Kodrič Filipić je nastalo na osnovi natančne analize izbranih književnih del. Diplomsko delo je teoretično. Najprej smo definirali nasilje in njegove oblike ter proučili tematiko nasilja v sodobni mladinski prozi. Predstavili smo bibliografijo mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić ter nagrade in nominacije, ki jih je prejela za svoja književna dela. Na podlagi literarne teorije smo analizirali štiri mladinska dela, ki ustrezajo skupnemu tematskemu sklopu. Opredelili smo pojem kratke realistične zgodbe ter značilnosti slikanice. Analizirali smo kratki realistični zgodbi v slikanici Punčka in velikan (2009) ter Ali te lahko objamem močno? (2011) in dva mladinska romana: fantastični roman Na drugi strani (2004) in realistični roman Solze so za luzerje (2013). Opredelili smo pojem mladinski roman in realistični mladinski roman s temeljnimi žanri, pri čemer smo izhajali iz teoretičnih izhodišč Dragice Haramija. Utemeljili smo problemski roman, ki ga v svoji doktorski disertaciji vpelje Gaja Kos, ter ugotovili, zakaj spadata izbrana romana v to skupino. V izbranih delih smo predstavili prevladujočo tematiko nasilja. Opozorili smo na problematiko medvrstniškega in družinskega nasilja, na posledice nasilja ter izpostavili družbeno kritično noto mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić.
Ključne besede: Neli Kodrič Filipić, nasilje, medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, kratka realistična zgodba, slikanica, fantastični mladinski roman, realistični mladinski roman, mladinski problemski roman.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 966; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
POETIKA PROZE JURIJA HUDOLINA
Goran Rugani, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji del diplomskega dela predstavlja literarna analiza, ki v okviru literarne teorije in postmodernističnih dognanj poskuša poiskati in argumentirano utemeljiti literarno oz. umetniško vrednost literarnih del Jurija Hudolina. Jurij Hudolin je vsestranski umetnik (piše pesmi, članke, spremne besede, prevode, romane, itd.), literarna analiza v diplomskem delu bo zajela njegovo prozno ustvarjanje. Prozna literarna dela Jurija Hudolina so: Objestnost: Kratka kronika dolgega časa (2005), Pastorek: (Življenje na hudičevi zemlji 1987−1990) (2008), Vrvohodec: (O vzponih, padcih in dipsomaniji Franka Konečnika:1930-2010) (2011), Na Kolodvorski ulici nič novega: (Iz roda v rod še naprej) (2012) in Ingrid Rosenfeld (2013). Sama analiza se nanaša na temeljne strukture literarnega dela: snov, teme, motive, idejo, zunanjo zgradbo, notranjo zgradbo (ki zajema: sižé, literarni čas in prostor), literarne osebe, pripovedovalca, jezik in slog. Preko različnih metod raziskovanja nam diplomsko delo odgovarja oz. odgovori na pomembna vprašanja, kot so kdo je Jurij Hudolin, kaj so glavne značilnosti njegovega proznega ustvarjanja, kakšno vlogo ima avtor v svojih delih, kakšna je vsebina literarnih del in kaj prispevajo njegova dela v slovenski prostor proznega ustvarjanja.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska proza, roman, kratka zgodba, spominska pripoved, Jurij Hudolin.
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 1069; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (952,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici