| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kratka proza v reviji odsevanja med letoma 1990 in 2019
Barbara Pori, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kratka proza v reviji Odsevanja med letoma 1990 in 2019 obravnava kratkoprozna besedila, objavljena v Odsevanjih, reviji za leposlovje in kulturo, med letoma 1990 in 2019. Namen magistrskega dela je predstaviti revijo Odsevanja, saj smo menili, da slednja širšemu slovenskemu prostoru ni dovolj poznana in je prisotna zgolj na Koroškem. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme literarne teorije, s katerimi smo analizirali literarna dela vključenih avtorjev in avtoric. Magistrsko delo zajema 63 avtorjev in avtoric, ki so svoja besedila v reviji Odsevanja objavljali v izbranem obdobju. V osrednjem delu smo predstavili nastanek revije Odsevanja in njeno delovanje, nato smo se osredotočili še na kratkoprozna dela in jih analizirali na osnovi literarne teorije. V obravnavo so bile zajete kratke zgodbe, novele in črtice. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve magistrskega dela in ugotovili, da revija objavlja raznoliko kratko prozo tako na motivno-tematski kot tudi jezikovno-slogovni ravni. Prav tako je vključenih veliko znanih in manj znanih avtorjev ter njihovih del, ki si po našem mnenju zaslužijo širšo obravnavo.
Ključne besede: kratka proza, Odsevanja, kratka zgodba, novela, črtica
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 377; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Otroška proza Andreja Rozmana Roze
Klavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad. V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija. V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto. Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 276; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (744,98 KB)

3.
Mladinska pripovedna proza Nataše Konc Lorenzutti
Sanja Javornik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali mladinsko pripovedno prozo uveljavljene avtorice Nataše Konc Lorenzutti. Nataša Konc Lorenzutti je igralka, pedagoginja, pesnica in pisateljica, ki piše predvsem za otroke in mladino, izdala pa je tudi nekaj del za odrasle. Njena dela odražajo kakovost, izvirnost ter pristnost, zaradi česar je dobitnica mnogih nagrad za svoje delo. V začetnem delu smo predstavili avtorico Natašo Konc Lorenzutti – njeno biografijo ter bibliografijo, svoje poglede na ustvarjanje pa nam je podala v kratkem intervjuju. Ker v analiziranih delih kot vrednoti izstopata družina in prijateljstvo, smo ti dve vrednoti najprej predstavili teoretično. V jedrnem delu magistrskega dela smo analizirali vsa mladinska prozna dela Nataše Konc Lorenzutti. Razdelili smo jih v tri smiselne skupine, glede na naslovnika: književnost za predšolske otroke in 1. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Lučka, Ravno prav velik, Poleti letim) književnost za 2. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Pod Marijinim plaščem, Skrivališče, Mi smo slike, Kakšno drevo zraste iz mačka, Društvo starejših bratov, Kdo je danes glavni, Nisem smrklja, Zvezek in brezvezek) ter književnost za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Enajstnik, Lica kot češnje, Avtobus ob treh). Analizirali smo vsako delo posebej, na koncu pa smo skupne točke vseh del povezali v smiseln zaključek.
Ključne besede: Nataša Konc Lorenzutti, mladinska proza, doživljajska kratka zgodba, socialna kratka zgodba, mladinski realistični roman, slikopis, vrednote, družina, prijateljstvo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 609; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Kratka proza Alice Munro v slovenskem literarnem in kulturnem prostoru
Tjaša Mohar, 2016, doktorska disertacija

Opis: Kanadska pisateljica Alice Munro, mojstrica sodobne kratke proze in prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 2013, je pozornost literarnih kritikov v svoji domovini pritegnila že leta 1968 z objavo svoje prve zbirke kratkih zgodb. V dolgoletni pisateljski karieri je izdala štirinajst zbirk kratkih zgodb, za katere je prejela številne pomembne književne nagrade, med drugim leta 2009 mednarodno nagrado man booker za življenjsko delo. Številne njene zbirke so postale mednarodne prodajne uspešnice, v Sloveniji pa je bila popolnoma spregledana vse do leta 2003, ko je bila v slovenščino prevedena ena izmed njenih zgodb, šele leta 2010 pa sta bili v slovenščino v celoti prevedeni dve njeni zbirki. Potem ko je avtorica leta 2013 prejela Nobelovo nagrado, smo poslovenili še dve njeni zbirki. Osrednje vprašanje, na katerega želi odgovoriti disertacija, je, zakaj je bila Alice Munro v Sloveniji tako dolgo spregledana. Naša predpostavka je, da se razlogi za to skrivajo tako v specifikah njene pisave kot v posebnostih slovenskega kulturnega in literarnega prostora. Pisavo Alice Munro odlikujejo dovršen literarni slog, zapletene pripovedne tehnike, »regionalizem« in osveščenost glede ženskega vprašanja. Zaradi omenjenega je prenos njenih del v slovenski kulturni in literarni prostor problematičen, še posebej zaradi drugačnega razvoja zvrsti kratke zgodbe pri nas, drugačne tradicije ženske književnosti, ki je povezana z družbenopolitično preteklostjo tega prostora, ter zaradi posebnosti slovenske prevajalske in založniške politike, ki igrata pomembno vlogo pri odločanju o tem, kateri tuji avtorji bodo prevedeni v slovenščino.
Ključne besede: Alice Munro, kanadska književnost, kratka zgodba, sprejemanje, književni prevod
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1005; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
TEMATIKA NASILJA V IZBRANIH DELIH NELI KODRIČ FILIPIĆ
Mojca Kozel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tematika nasilja v izbranih delih Neli Kodrič Filipić je nastalo na osnovi natančne analize izbranih književnih del. Diplomsko delo je teoretično. Najprej smo definirali nasilje in njegove oblike ter proučili tematiko nasilja v sodobni mladinski prozi. Predstavili smo bibliografijo mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić ter nagrade in nominacije, ki jih je prejela za svoja književna dela. Na podlagi literarne teorije smo analizirali štiri mladinska dela, ki ustrezajo skupnemu tematskemu sklopu. Opredelili smo pojem kratke realistične zgodbe ter značilnosti slikanice. Analizirali smo kratki realistični zgodbi v slikanici Punčka in velikan (2009) ter Ali te lahko objamem močno? (2011) in dva mladinska romana: fantastični roman Na drugi strani (2004) in realistični roman Solze so za luzerje (2013). Opredelili smo pojem mladinski roman in realistični mladinski roman s temeljnimi žanri, pri čemer smo izhajali iz teoretičnih izhodišč Dragice Haramija. Utemeljili smo problemski roman, ki ga v svoji doktorski disertaciji vpelje Gaja Kos, ter ugotovili, zakaj spadata izbrana romana v to skupino. V izbranih delih smo predstavili prevladujočo tematiko nasilja. Opozorili smo na problematiko medvrstniškega in družinskega nasilja, na posledice nasilja ter izpostavili družbeno kritično noto mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić.
Ključne besede: Neli Kodrič Filipić, nasilje, medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, kratka realistična zgodba, slikanica, fantastični mladinski roman, realistični mladinski roman, mladinski problemski roman.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1312; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Izbrane slikanice Neli Kodrič Filipić
Irena Ručman, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti avtorico številnih del za otroke in mladino – Neli Kodrič Filipić. V svojem diplomskem delu sem analizirala štiri njene slikanice: Punčka in velikan (2009), Ali te lahko objamem močno? (2011), Sreča je (2008) in Požar (2016). Ker avtorice prej nisem poznala, sem se z različnimi metodami lotila raziskovanja in podrobnega analiziranja njenih del. Deskriptivno metodo dela sem uporabila pri predstavitvi avtorice Neli Kodrič Filipić in ilustratorjev, metodo analize in sinteze pri podrobnem analiziranju izbranih del, metodo načrtovanja pri načrtovanju praktičnih dejavnosti v skupini predšolskih otrok. Pri izvedbi dejavnosti sem uporabila metodo praktičnega izvajanja dejavnosti. Nad pestro paleto tem, ki jih avtorica opisuje v svojih delih, sem bila zelo očarana, saj se pisateljica loteva nasilja v družini, nestrpnosti med ljudmi, istospolne usmerjenosti, begunske krize itd. Ker so izbrana dela slikanice, sem nekaj besed namenila karakteristiki slikanice ter opisala književni vrsti kratko realistično zgodbo in klasično umetno pravljico. Predstavila sem ilustratorje, ki so izbrane slikanice opremili z ilustracijami: Tomislava Torjanca, Damijana Stepančiča, Elviro Lušo Džumhur in Bojano Dimitrovski. Osredotočila sem se na prej omenjene slikanice, ki so se mi kljub zahtevnim temam zdele primerne tudi za predšolske otroke. Poiskala sem način, kako otrokom prek dejavnosti približati problemske teme, ki se jih v izbranih delih loteva Neli Kodrič Filipić. S tem sem poskušala potrditi ali ovreči tri raziskovalne predpostavke: da bo katera izmed knjig za to starost otrok prezahtevna, da bom s knjigo lažje vzbudila globoka čustva pri otrocih in jih s tem spodbudila k razmišljanju ter da imajo slikanice pozitiven vpliv na otroka. Ugotovitve sem predstavila v sklepnem delu diplomske naloge.
Ključne besede: Neli Kodrič Filipić, slikanica, kratka realistična zgodba, klasična umetna pravljica, vloga živali v otroški književnosti.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 1849; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
POETIKA PROZE JURIJA HUDOLINA
Goran Rugani, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji del diplomskega dela predstavlja literarna analiza, ki v okviru literarne teorije in postmodernističnih dognanj poskuša poiskati in argumentirano utemeljiti literarno oz. umetniško vrednost literarnih del Jurija Hudolina. Jurij Hudolin je vsestranski umetnik (piše pesmi, članke, spremne besede, prevode, romane, itd.), literarna analiza v diplomskem delu bo zajela njegovo prozno ustvarjanje. Prozna literarna dela Jurija Hudolina so: Objestnost: Kratka kronika dolgega časa (2005), Pastorek: (Življenje na hudičevi zemlji 1987−1990) (2008), Vrvohodec: (O vzponih, padcih in dipsomaniji Franka Konečnika:1930-2010) (2011), Na Kolodvorski ulici nič novega: (Iz roda v rod še naprej) (2012) in Ingrid Rosenfeld (2013). Sama analiza se nanaša na temeljne strukture literarnega dela: snov, teme, motive, idejo, zunanjo zgradbo, notranjo zgradbo (ki zajema: sižé, literarni čas in prostor), literarne osebe, pripovedovalca, jezik in slog. Preko različnih metod raziskovanja nam diplomsko delo odgovarja oz. odgovori na pomembna vprašanja, kot so kdo je Jurij Hudolin, kaj so glavne značilnosti njegovega proznega ustvarjanja, kakšno vlogo ima avtor v svojih delih, kakšna je vsebina literarnih del in kaj prispevajo njegova dela v slovenski prostor proznega ustvarjanja.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska proza, roman, kratka zgodba, spominska pripoved, Jurij Hudolin.
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 1351; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (952,20 KB)

8.
Proza Gabriele Babnik
Ana Klement, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je pregled proze slovenske pisateljice, literarne kritičarke in prevajalke Gabriele Babnik (1979). Namen diplomskega dela je predstaviti avtorico, njeno življenje in delo, analizirati njeno delo ter avtorico umestiti v slovensko književnost. Analiza del je razdeljena na krajšo in daljšo prozo. V diplomskem delu je tako predstavljenih in analiziranih osem kratkih zgodb; Ljubimec iz zbirke Razkriti obrazi svobode (2014) in sedem kratkih zgodb iz zbirke Nočne pokrajine (2014), ter trije romani; prvenec Koža iz bombaža (2007), V visoki travi (2009) in Sušna doba (2012). V diplomskem delu so opredeljeni pojmi sodobna slovenska književnost, slovenska postmoderna, roman in sodobni slovenski roman, kratka zgodba, medbesedilnost; opredeljene so temeljne strukture literarnega dela (snov, motivno-tematski sklop, ideja, zunanja in notranja zgradba literarnega dela – postmodernistična metafikcija, pripovedovalec, literarne osebe, literarni čas in prostor, jezik in slog), s pomočjo katerih je opravljena literarnoteoretična analiza za vsako avtoričino delo posebej. Uporabljene so različne metode; deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize in interpretativna metoda, komparativna in zgodovinska metoda ter metoda sinteze. Prozna dela Gabriele Babnik so vpeta v medkulturni prostor, v njih nam prikazuje srečevanje resnične Slovenije in resnične Afrike. V diplomskem delu so predstavljeni motivno-tematski sklopi, motivi in motivni drobci ter ideje posameznih proznih del Gabriele Babnik, ki se v vseh delih ponavljajo. Tematika, ki jo avtorica obravnava, je osredotočena na razgradnjo stereotipov, na nefunkcionalne, izpraznjene in odtujene odnose med najbližjimi; na sprejemanje in nesprejemanje drugosti in drugačnosti v resnični zahodni in resnični afriški družbi ter lepovidovstvo. V diplomskem delu so predstavljene literarne osebe in njihove značilnosti. Osrednjo vlogo v vseh delih ima ženska, ki pod vplivom patriarhata in zaradi travm iz preteklosti postane preveč odmaknjena ali pa pretirano polaščevalna. V diplomskem delu sta predstavljena literarni čas in prostor; literarni prostor je v vseh delih osredotočen na Afriko, Slovenijo, Francijo in Anglijo; ter jezik in slog, ki se prav tako ponavljata v vseh delih. Opredeljeni so medbesedilni postopki v prozi Gabriele Babnik, ki spremenijo notranjo ter zunanjo zgradbo njenih del.
Ključne besede: Gabriela Babnik, sodobna slovenska književnost, slovenska postmoderna, roman, kratka zgodba, literarnoteoretična analiza, lepovidovstvo, medbesedilnost
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 1590; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

9.
VLOGA PSA V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTI
Miha Hliš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga psa v otroški književnosti je bila zapisana na podlagi analize kratkih proznih del (kratka realistična zgodba, črtica, pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba) avtorjev Kristine Brenk (Kanglica kaše), Frana Saleškega Finžgarja (Moj Kuža Jazon), Jane Goodall (Doktor Belko), Ivana Cankarja (Psi), Branke Jurca (Čuj prvič v morju in Čuj in osa), Alojza Bolharja (Volk pes in mačka, Železni prstan, Zakaj črti pes mačko, a mačka miš?, Pes in mačka, Pes mačka in volk in zakaj sovraži pes zajca?), Jacoba in Wilhelma Grimma (Bremenski mestni godci in Stari Sultan), Svetlane Makarovič (Kam se je kužku mudilo, Psiček Piki išče zlato in Kužek išče dom), Marjete Novak (Kužmucke), Hayley Daze (Packo najbolj nagajivi kuža: vožnja s čarobno preprogo), Jakoba Kelemine (Pesjan, Kristjan uteče iz pesjanskih rok, Kralj Pesoglav, Pes Marant), Antona Buzetija (Vrabček in stari pes), Matije Valjavca (Pes je ogrizel kugo), Polone Kovač (Težave in sporočila psička Pafija in Pet kužkov išče pravega), in Dima Zupana (Hektor in zrela hruška). Namen diplomskega dela je bil predstaviti psa v vseh funkcijah, v katerih se pojavlja v mladinski književnosti, opredeliti kratke prozne vrste, jih razvrstiti in opisati njihove značilnosti, pri vsaki kratki prozni vrsti pa analizirati primere posameznih del in vlogo živalskega lika (psa). Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene deskriptivna metoda pri opredelitvi in opisovanju kratkih proznih vrst, komparativna metoda pri primerjanju pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah ter metoda analize in sinteze pri analiziranju različnih del kratkih proznih vrst, v katerih nastopa pes (analiza), pri iskanju podobnosti oz. pravila o načinu pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah (sinteza). S pomočjo vseh raziskovalnih metod smo prišli do zanimivih rezultatov. Ugotovili smo, da pes kot lik nastopa v vseh kratkih proznih vrstah, razen v kratki znanstvenofantastični zgodbi. V vseh drugih kratkih proznih vrstah se je lik psa pojavil. Ni nastopal vedno kot glavni lik, je pa prinašal bolj ali manj vidno sporočilo, ki ga bralec (otrok) lahko uporabi za svoje življenje. Prav tako smo ugotovili, da ima vsaka kratka prozna vrsta svoje posebnosti, zato so se tudi lastnosti pasjega lika med seboj razlikovale v pomenu in vlogi. Pri večini primerov je pes nastopal kot pozitiven ali vsaj nevtralen lik. Samo v bajkah je ta lik nosil izrazito negativen predznak, a kljub vsemu prinašal pozitivno sporočilo bralcu. Deloma se je negativni predznak pojavljal tudi v pripovedkah in basnih. V njih je bilo med liki moč zaznati za spoznanje več nasilja kot v drugih kratkih proznih vrstah. Opazili smo, da se psi kot živali pojavljajo samo v realističnih kratkih proznih vrstah, torej v kratki realistični zgodbi in črtici. Personificirani ali poosebljeni psi se pojavljajo samo v sodobni umetni pravljici. Počlovečeni ali antropomorfni psi pa se pojavljajo v vseh drugih kratkih proznih vrstah, torej v ljudski ali folklorni pravljici, klasični umetni pravljici, kratki fantastični zgodbi, bajki, pripovedki, basni in živalski zgodbi. Psi se torej v kratkih proznih vrstah najpogosteje pojavljajo v počlovečeni ali antropomorfni obliki.
Ključne besede: Opredelitev kratkih proznih vrst, kratka realistična zgodba, črtica, ljudska ali folklorna pravljica, klasična umetna pravljica, sodobna umetna pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba, pojavnost psov, analiza primerov posameznih del, analiza vloge psa.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1524; Prenosov: 616
.pdf Celotno besedilo (596,63 KB)

10.
SMRT ŽENSKE V KRATKIH ZGODBAH EDGARJA ALLANA POEJA
Tjaša Lukman, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Smrt ženske v kratkih zgodbah Edgarja Allana Poeja obravnava motiv smrti ženske v kratkih zgodbah ameriškega pesnika, pisatelja in esejista Edgarja Allana Poeja. V svojih delih je Poe obravnaval razmeroma omejen krog motivov. V kratkih zgodbah, kjer je upodobil ženske, zapisane smrti, se pojavijo motivi bolezni, pokopa pri živem telesu, vračanja mrtvih v življenje, blaznosti in obsedenosti. Simbolno jih je uporabil za prikaz temnih kotičkov človekove duševnosti in z njimi odkrival najstrašnejša človekova nagnjenja. Diplomsko delo predstavi Poejeve kratke zgodbe, kjer se pojavi motiv smrti ženske, ter podrobneje analizira šest Poejevih kratkih zgodb, v katerih smrt ženske nastopa kot glavni ali eden izmed glavnih motivov. Ta dela so Berenice, Morella, Ligeia, Konec Usherjeve hiše, Ovalni portret in Eleonora. Edgar Allan Poe velja za umetnika, katerega dela so nastajala načrtno in premišljeno, trdil je, da je učinek tisto, k čemer naj bi stremelo umetniško delo. V njegovih delih sta ljubezen in smrt skoraj neločljivi, v eseju Filozofija kompozicije je celo trdil, da je smrt ženske najbolj poetična tema na svetu. Diplomsko delo ugotavlja, ali je v izbrane kratke zgodbe vključeval koncept svoje poetike in kako motiv smrti ženske vpliva na njegovo namero ustvarjanja učinka ter s tem pripomore k estetski funkciji del. Med življenjem in smrtjo je bilo razpeto tudi njegovo življenje. Smrt ljubljene ženske mu ni bila tuja, soočiti se je moral s smrtjo matere, krušne matere in žene Virginie, te pa so postale vzor nekaterim ženskam v njegovih delih. Diplomsko delo zato predstavi pomembnejše ženske iz njegovega življenja in išče vzporednice med njimi in ženskimi liki v proučevanih kratkih zgodbah.
Ključne besede: Edgar Allan Poe, smrt ženske, ameriška gotika, kratka zgodba, Filozofija kompozicije.
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1746; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (363,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici