| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ZNAČILNOSTI PROZE MILANA DEKLEVE
MARIJA KRAJNC, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prozna dela Milana Dekleve so v slovenskem prostoru dokaj poznana, saj gre za vsestranskega ustvarjalca, medijsko znano osebnost in dobitnika številnih literarnih nagrad. Njegova pisateljska eksistenca se razteza od poezije k prozi, ki s svojim magičnim zvenom vedno posrka in zaznamuje. Bogat opus zaznamujejo dramska in druga literarna dela za otroke in mladino. Raziskovalno delo je potekalo v skladu s študijem ustrezne literature, uporabo komparativne metode, metod analize in sinteze ter je bilo omejeno na prozna dela za odrasle – tri romane, dve zbirki kratke proze in dve zbirki esejev. Roman je edina literarna vrsta, ki se še razvija in še ni utrjena. Model sodobnega slovenskega romana je modificiran tradicionalni roman z realističnimi potezami, preoblikovan z različnimi modernističnimi in postmodernističnimi premiki, ki se v zadnjem času kažejo kot žanrski sinkretizem, prenovljena vloga pripovedovalca, povečano število govornih odlomkov in intimna zgodba. Dramsko je kratka zgodba osredotočena na en sam dogodek, ki je skrivnosten in se odvija v kratkem časovnem obdobju, na omejenem prostoru, pogosto z nepričakovanim razpletom; bistvo je preseženost človeka. V esejih se pisatelj dotika tako poezije kot proze od Rilkeja do Borgesa, poskuša pojasnjevati hipoteze, iz katerih izhaja v razmišljanjih od navadne školjke do digitalne utopije in kloniranja ter podaja zagovor poeziji.
Ključne besede: Milan Dekleva, proza, roman, kratka zgodba, esej.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2678; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (526,66 KB)

4.
STEREOTIPI V LITERATURI ALME M. KARLIN
Katja Ramšak, 2009, diplomsko delo

Opis: Že od nekdaj se od neznanega, tujega, tistega kar nam ni blizu, radi oddaljimo. S tem ostajamo nevedni, svojo nevednost nadomeščamo z lastnimi predstavami, ideologijami časa, svojimi ali vsiljenimi željami in pričakovanji. Lahko pa s priznavanjem drugačnosti rušimo stereotipne predstave, ki nastajajo s pomočjo množične "reprodukcije" in so odraz "okusa", naravnanosti trenutnega zgodovinskega trenutka. Zato stereotipi povedo več o tistem, ki jih izreka, kot o tistem, ki so mu namenjeni. Ker je bila Alma M. Karlin svetovna popotnica, ki je v začetku 20. stoletja prepotovala domala cel svet in je snov s potovanja med drugim uporabila v potpisih in kratki prozi, se je na poti srečevala s pripadniki različnih ras, kultur in verovanj. Idealno področje za stereotipe, saj se le-ti v njeni literaturi, ki sem jo analizirala, vrstijo eden za drugim. Karlinova nikakor ni ostajala nepristranska, ko je pisala o tujih ljudeh, njihovem telesnem izgledu in značaju, njihovih različnih področjih kulture ter o njihovi religiji, vendar je brez izjeme s kritično noto ošvrknila tudi pripadnike "svoje" rase. Še toliko manj je lahko ostala nepristranska, saj je vsakovrstno drugačnost (večkrat tisto z negativnim predznakom) občutila na lastni koži. Šlo je za trk dveh tujih svetov, tujih kultur, pogledov na svet: Almin svet z drugimi svetovi. Njen je bil zaznamovan z zgodovinskim trenutkom in z edinstvenim osebnim doživetjem, zato je tudi ne smemo prestrogo kritizirati, ko z negativnim, slabšalnim, včasih že rasističnim predznakom piše o drugih. Vse to omili njen stil pisanja; izstopajoča sta ironično distanciranje in črni humor, ki popotnico rešujeta še iz tako obupnih situacij kulturnih nesporazumov, šokov in nenazadnje novih spoznanj, ki rušijo stereotipne predstave s priznavanjem drugačnosti.
Ključne besede: Alma M. Karlin, potopis, kratka proza, stereotipi v literaturi.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 4447; Prenosov: 1054
.pdf Celotno besedilo (527,60 KB)

5.
POUČNOSLOVSTVENA PROZNA USTVARJALNOST ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Mateja Gojkošek, 2009, diplomsko delo

Opis: Anton Martin Slomšek (1800, Ponikva — 1862, Maribor) je deloval na številnih in raznovrstnih področjih, med drugim tudi na slovstvenem. Diplomsko delo prinaša strnjen pregled njegovega vzgojnokulturnega in narodotvornega dela s posebnim poudarkom na slovstvenem snovanju. Razmišljanju o Slomškovem stališču do materinščine in jezikovnih nazorih sledi ocena domače literarne vede o pomenu in vrednosti njegovega slovstva. Izvirni del diplomske naloge predstavlja obsežnejše poglavje o Slomškovem proznem poučnoslovstvenem opusu. Žanrsko opredelitev in razmišljanje o slovstvenih zgledih nadgradi tematološka analiza izbranega gradiva in opazovanje izstopajočih posebnosti. Slomškova poučnoslovstvena proza tematizira božje in cerkvene zapovedi, krščansko razumevanje in vrednotenje nekaterih življenjskih pojavov (na primer trpljenja), nadalje pomen dobrodelnosti in vzporedno s tem pravično kazen za hudodelce, pa različne zgodovinske bitke in boje, preganjanje kristjanov in misijonarjev, življenje raznih stanov in poklicev ter končno smrt in onstranstvo. Dogajalni prostor je razpet med tujim in domačim, dogajalni čas med zgodovinskim in sodobnim. Najpogostejši so živalski in rastlinski motivi, svetopisemski (med njimi zlasti motivi dekaloga), zgodovinski, motivi poklicev in stanov, še posebej pa motivi otroka, šolarja, mladeniča in popotnika. Folklornih motivov je manj. Zaključni del diplomskega dela naglaša vzgojno naravnanost Slomškovih del, ki jih označujemo kot tendenčna (v domala vseh besedilih ideja izstopi v obliki izrazite refleksije, nauka ali doktrine), ter njegov vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.
Ključne besede: Ključne besede Anton Martin Slomšek, starejše slovensko slovstvo, razsvetljenstvo, romantika, poučnoslovstvena proza, kratka proza, tendenčno slovstvo, tematološka analiza, diplomsko delo
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 1724; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (805,88 KB)

6.
Značilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000
Iris Kaukler, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo podaja značilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000, kakor se kaže v izbranih delih prozaistk. Avtorice vrstno najraje posegajo po kratki zgodbi napisani z prvoosebnim pripovedovalcem, odprtim začetkom in koncem, brez podrobne karakterizacije ter z značilno fragmentarnostjo. Dolžina kratke zgodbe je navadno relativna, ampak vedno tako dolga, da jo lahko bralec prebere v enem zamahu. V to jo sili tudi potreba revijalnega tiska, saj večina avtoric svoje zgodbe začne objavljati prav tam, kasneje pa izdajo kratke zgodbe v zbirkah. Za vsa izbrana besedila velja, da jih uvrščamo v obdobje slovenske literarne postmoderne. Za to obdobje je značilna izrazita heterogenost in pluralnost smeri, saj znotraj tega obdobja paralelno obstaja več različnih literarnih tokov. Pri tem dogajanju smo priča izredno opaznim tipološkim premikom v smeri raznolikosti sodobne slovenske kratke pripovedne proze. Za izbrane avtorice velja, da se obračajo k realističnemu pojmovanju sveta in se tako vračaj k majhni, vsakdanji zgodbi ali pa pišejo postmodernistično prozo, z vso svojo žanrsko raznolikostjo. Slednje velja predvsem za mlajše avtorice, rojene v osemdesetih letih, katerih zgodbe so prepojene z grozljivimi in (znanstveno)fantastičnimi elementi. Avtorice največkrat tematizirajo medčloveške odnose, v okviru katerih so odnosi med spoloma prevladujoči. S tem odnosom je vselej nekaj narobe. Navadno gre za pomanjkanje komunikacije, posledica tega je odtujen odnos. Avtorice črpajo snov iz urbanega sveta. Velikokrat je opazna tudi avtobiografska nota. V jeziku so opazni narečni in žargonski izrazi ter besedje iz tujega jezika, največkrat iz angleščine. Zasledimo tudi veliko medbesedilnih prvin v obliki raznih citatov, povečini besedila pesmi. Ta proza je tako raznolika in pluralno usmerjena, kot je raznoliko in pluralno obdobje v katerem prozaistke ustvarjajo. Za vsa besedila velja, da se obračajo vstran od velikih družbenopolitičnih tem prepojenih s feminističnimi toni in se vračajo k intimi vsakdanjega, malega človeka. Za vse avtorica pa lahko trdimo, da v svojem delu uživajo, uživajo v pripovedovanju zgodb.
Ključne besede: Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenska literarna postmoderna, sodobne slovenske avtorice, ženska literatura
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 3021; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (724,46 KB)

7.
ŽIVALI KOT IZHODIŠČE ZA MOTIVE, SIMBOLE IN METAFORIKO V IZBRANI KRATKI PROZI PRVE POLOVICE 20. STOLETJA
Ines Vrabec, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Živali kot izhodišče za motive, simbole in metaforiko v izbrani kratki prozi prve polovice 20. stoletja je bil ugotoviti, katere živali so bile izhodišče za motiviko, simboliko in metaforiko ekspresionistične stilne paradigme v določeni kratki prozi pri Ivanu Cankarju, Francetu Bevku, Ivanu Dorniku in Miranu Jarcu. Zanimala nas je tudi funkcija teh živali, saj smo poskušali dokazati, da se v tej stilni paradigmi pojavlja predvsem simbolika grdega in grotesknega, kar pomeni, da se srečujemo večinoma z golaznijo, nočnimi živalmi in mrčesom. Opazili smo, da v tej simboliki sodelujejo tudi druge živali, skozi katere ekspresionistična proza ubeseduje določene idejne poudarke. Vedno je veljala predpostavka, da je Ivan Cankar temelj v naši književnosti, po katerem se zgledujejo drugi avtorji. V diplomski nalogi smo poskušali dokazati, da Cankar s svojo simboliko ni vplival na živalsko simboliko, motiviko in metaforiko drugih obravnavanih avtorjev.
Ključne besede: Cankar, Bevk, Dornik, Jarc, kratka proza, simbolika, motivika, metaforika, ekspresionizem
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2178; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (673,80 KB)

8.
PISMO V SLOVENSKI KRATKI PROZI OD 1899 DO 1930
Mojca Kumprej, 2010, diplomsko delo

Opis: Pomembna vloga pisem je vidna v vseh zgodovinskih obdobjih od starega veka do današnjega obdobja, še posebno od vznika prvih civilizacij do razvoja telegrafa in telefona v poznem 19. stoletju (Vidmar 2009: 31, Hodkinson 2007: 285). Zvrst, kot je pismo, imenujemo polliterarno ali v skrajnem pomenu neliterarno zvrst, ki ji starejša literarna veda ni pripisovala položaja zvrsti v tradicionalnem konceptu literature. Pismo je v pogledih sodobne literarne teorije opredeljeno kot pisno sporočilo med dvema prostorsko ločenima osebama ali skupinama ljudi, ki ga pošiljatelj s pomočjo uvodnih in zaključnih obrazcev naslavlja na prejemnika. V diplomskem delu natančneje predstavljam pisemsko kratko prozo in pismo, ki se kot element medžanrskega diskurza pojavi v kratki prozi. Analiza zajema 23 kratkih pripovedi 12 pisateljev. Pri vseh sem ugotavljala prisotnost oz. odsotnost fikcije in resničnosti. Predstavljam nosilce pisemskega govora, podajam točke ujemanja in odstopanja pisemske proze in pisma kot elementa medžanrskega diskurza ter izpostavljam nosilko pisemskega govora, ki ima v pismih določenih pisateljev privilegirano mesto. Številni pisatelji so za prvoosebnega pripovedovalca/izpovedovalca izbrali prav žensko.
Ključne besede: pismo, kratka proza, fikcija, nosilci pisemskega govora, ženski pripovedni jaz.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1280; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (655,47 KB)

9.
KRATKA PROZA POLONE GLAVAN IN ANDREJA BLATNIKA
Tomaž Kurež, 2010, diplomsko delo

Opis: Minimalistične kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zaokrožajo temeljne lastnosti postmoderne dobe, hkrati pa ji dodeljujejo samosvoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika je sestavljeno iz motivno-tematskih analiz posameznih kratkih zgodb, začenši z zbirko Gverilci Polone Glavan, nadaljuje pa se s štirimi zbirkami Andreja Blatnika: Biografije brezimenih, Šopki za Adama venijo, Menjave kož in Zakon želje. Iz podrobnih posameznih analiz je ugotovljeno, da vsebujejo kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zgradbene elemente splošnih lastnosti kratke proze slovenske literarne postmoderne, kot tudi dejstvo, da kaotična metafizika Polone Glavan ni splet naključnih dejavnikov, ampak temeljno odseva prikrito obsesijo minevanja, ponavljajočih se življenjskih vzorcev in osebnostne, socialne ter kulturne identitete. Prav tako je izpostavljeno in ugotovljeno dejstvo, da se literarni ustroj Blatnikovega ustvarjanja spreminja iz zbirke v zbirko; temeljne spremembe razvojnega toka se kažejo v tematiki zgodb in skozi razločevalne tipološke elemente literarne postmoderne (modernizem, postmodernizem, minimalizem in intimizem). V pričujočem diplomskem delu je prav tako ugotovljeno, da so Blatnikove literarne osebe v svoji eksistenci podrejene nenehnemu iskanju cilja, ki bi osmislil njihovo bivanje, prav tako je podano tudi dejstvo, da je kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika sestavljena iz treh sestavin, ki zaokrožajo bistvo eksistencialne tematike: iz (anti)junakov kot nosilcev nekega cilja, iz sveta, ki ima pomen eksistence brez pravega smisla, junaki pa poskušajo v njem doseči identiteto bivanja in bistva ter iz bistva, smisla, metafizične biti, ki se reproducira v junakovih ciljih in katerim je treba prilagoditi bivanje.
Ključne besede: postmoderna, slovenska kratka proza, kratka zgodba, minimalizem, motiv, tema, eksistencialna tematika, literarne osebe, tipološki elementi, Polona Glavan, Andrej Blatnik.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3163; Prenosov: 1001
.pdf Celotno besedilo (879,08 KB)

10.
SLOVENSKA MLADINSKA KRATKA ZGODBA V ANTOLOGIJAH GENIJI IN GENIJI2 TER V IZBORU GENIJI Z NASMEHOM
Sonja Bric, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je analiza in interpretacija dveh knjig, Geniji in Geniji2, antologij sodobne slovenske mladinske kratke proze, in predstavitev priprav na tekmovanje za Cankarjevo priznanje 2011. Prvi del predstavlja osnovne pojme mladinske književnosti in njene zvrsti. Poudarek je na slovenski mladinski prozi, ki se deli na realistično in iracionalno. Realistična proza pozna več žanrov, in sicer spominsko, detektivsko, doživljajsko, zgodovinsko, potopisno, socialno-psihološko, ljubezensko, znanstveno-fantastično in nonsensno kratko prozo. Sledi analiza vseh enaindvajsetih zgodb iz obeh knjig. Predstavljene so po vsebinskih, spoznavnih, estetskih, etičnih in drugih sporočilnih ter jezikovnih razsežnostih. Zadnji del je namenjen prikazu dela z učenci, ki so se udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje in kot gradivo uporabljali izbor besedil z naslovom Geniji z nasmehom. Predstavljeni so praktični primeri dela, ki ga izvajajo mentorji v šoli in učenci doma, dodani pa so tudi nekateri izdelki učencev.
Ključne besede: Geniji, Geniji2, Geniji z nasmehom, sodobna slovenska mladinska kratka proza, žanri kratke proze, Cankarjevo tekmovanje 2011
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2679; Prenosov: 606
.pdf Celotno besedilo (460,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici