| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Otroška proza Andreja Rozmana Roze
Klavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad. V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija. V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto. Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 2048; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (744,98 KB)

2.
POETIKA PROZE JURIJA HUDOLINA
Goran Rugani, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji del diplomskega dela predstavlja literarna analiza, ki v okviru literarne teorije in postmodernističnih dognanj poskuša poiskati in argumentirano utemeljiti literarno oz. umetniško vrednost literarnih del Jurija Hudolina. Jurij Hudolin je vsestranski umetnik (piše pesmi, članke, spremne besede, prevode, romane, itd.), literarna analiza v diplomskem delu bo zajela njegovo prozno ustvarjanje. Prozna literarna dela Jurija Hudolina so: Objestnost: Kratka kronika dolgega časa (2005), Pastorek: (Življenje na hudičevi zemlji 1987−1990) (2008), Vrvohodec: (O vzponih, padcih in dipsomaniji Franka Konečnika:1930-2010) (2011), Na Kolodvorski ulici nič novega: (Iz roda v rod še naprej) (2012) in Ingrid Rosenfeld (2013). Sama analiza se nanaša na temeljne strukture literarnega dela: snov, teme, motive, idejo, zunanjo zgradbo, notranjo zgradbo (ki zajema: sižé, literarni čas in prostor), literarne osebe, pripovedovalca, jezik in slog. Preko različnih metod raziskovanja nam diplomsko delo odgovarja oz. odgovori na pomembna vprašanja, kot so kdo je Jurij Hudolin, kaj so glavne značilnosti njegovega proznega ustvarjanja, kakšno vlogo ima avtor v svojih delih, kakšna je vsebina literarnih del in kaj prispevajo njegova dela v slovenski prostor proznega ustvarjanja.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska proza, roman, kratka zgodba, spominska pripoved, Jurij Hudolin.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 2101; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (952,20 KB)

3.
Humornost v kratki pripovedi Prežihovega Voranca
Marko Jesenšek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljene jezikovne značilnosti humorja v povesti Tadej pl. Spobijan - Prežihov Voranc v njej duhovito in šaljivo prikazuje srečanje meščanskih deklasirancev in ljudi iz različnih družbenih slojev in dokazuje, da ima smisel za humor, čeprav ga ne moremo označiti za humorističnega pisatelja. Humornost se kaže v zelo dobri jezikovni in slogovni ilustraciji socialnih razmer, v katerih se znajdejo posamezniki, jezikovno pa se to dopolnjuje z ljudskim izražanjem in metaforiko, besedami v prenesenem pomenu, zanimivimi besednimi igrami ter domislicami, poosebitvami in preimenovanji. Humornost je v njegovi kratki pripovedi skrita v naturalističnem, ekspresionističnem ali realističnem pripovedovanju, opisih ali kratkih dialogih, v katerih se humor prepleta z ironijo in satiro ter se lahko zaključi tudi v grotesknih podobah in spačenih občutjih.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka pripoved, metaforika, jezikovne značilnosti, slogovne značilnosti, humor, satira, ironija, groteska
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1736; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Kratka pripovedna proza Vinka Möderndorferja
Tina Lorenčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Kratke pripovedi Vinka Möderndorferja izražajo temeljne značilnosti postmoderne dobe, hkrati pa jim avtor doda svoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Vinka Möderndorferja je sestavljeno iz analize medbesedilnosti (medbesedilnih figur), spolnih vlog (stereotipov moškega in ženskega spola) ter tipoloških značilnosti (tipologije sodobne slovenske kratke proze) posameznih pripovedi iz treh zbirk, in sicer Plava ladja (2010), Kino dom (2008) in Vsakdanja spominjanja (2008) ter kratke pripovedi z naslovom Punca brez imena iz zbirke Poletne zgodbe, ki je izšla v poletnih mesecih leta 2011 kot bralna priloga dnevnika Delo. Razlog za izbor zbirk z novejšo letnico izdaje so bila predvidevanja, da bo v novejši kratki prozi Vinka Möderndorferja veliko raznolikih medbesedilnih figur, veliko odstopanj od stereotipov tako moškega kot tudi ženskega spola in da Möderndorfer v svojih novejših kratkoproznih zbirkah uporablja realistični slog pisanja ter da njegove novejše kratkoprozne zbirke spadajo v neorealistični tip sodobne slovenske kratke proze. Obravnavane kratke pripovedi so z vidika medbesedilnosti zelo zanimive. Analiza vseh medbesedilnih figur je pokazala, da se avtor poslužuje predvsem citatov in aluzij, nekoliko manj pa ostalih medbesedilnih figur. Z uporabo medbesedilnosti skuša pisatelj doseči verodostojno posredovanje fabule in ustvariti poglobljeno idejno zasnovo, zaradi česar je razumevanje medbesedilnih navezav nepogrešljivo za uspešno celovito dojemanje literarnega dela. Analiza spolnih vlog prinaša spoznanje, da je v novejših kratkoproznih zbirkah obravnavanega avtorja pogosto odstopanje od stereotipov moškega in ženskega spola, kar je bilo tudi pričakovano. Moški in ženska v današnjem času nista več tako stereotipna, kot sta bila nekoč, saj moški niso več vsi agresivni, vase zagledani in neurejeni, ženske pa ne jokave, odvisne od drugih in neodločne (Avsec 2002: 2–3). Iz analize tipoloških značilnosti, torej tipologije sodobne slovenske kratke proze, je ugotovljeno, da spadajo izbrane kratke pripovedi Vinka Möderndorferja v neorealistični tip, in sicer deloma v minimalistični ali posteksistencialistični podtip. Prevladuje realistični način pisanja. Avtor navdih za pisanje črpa iz vsakdanjega življenja, opaziti je tudi lastna doživljanja in doživetja. V zbirkah Plava ladja in Kino dom, so kratke zgodbe skozi celotno zbirko med seboj tematsko povezane.
Ključne besede: Vinko Möderndorfer, slovenska kratka pripovedna proza, kratka pripoved, medbesedilnost, spolna vloga, tipologija sodobne slovenske kratke proze, neorealizem, minimalizem, posteksistencializem
Objavljeno v DKUM: 06.04.2012; Ogledov: 3565; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (850,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici