| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja
Branko Bakan, Ivana Vitasović Kosić, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, 2021

Opis: Knjiga obravnava nekaj čez 150 različnih vrst uporabnih rastlin iz Območja Krasa, Istre in obrobja Kvarnerja (Slovenija in Hrvaška). V uvodu je pojasnjeno kako smo povezali botaniko in prazgodovino gradišč (kaštelirjev) na tem območju: v prazgodovini je bil človek lovec in nabiralec, in je to vse do današnjih časov tudi ostal. Jedilne, zdravilne, začimbne, dišavne, in druge uporabne rastline (kot material, obredni namen) so človeka spremljale iz generacije v generacijo. To znanje smo v projektu »kaštelir« raziskovali, ga povzeli in strnili v dvostranske botanične opise rastlin, način nabiranja, priprave in njihovo uporabo. Tako smo prikazali 154 divje rastočih vrst, vsako tudi s tremi do štirimi originalno posnetimi fotografijami. V knjigi je tudi krajša predstavitev rastlinske morfologije, floristični in predvsem vegetacijski opis celotnega območja in kodeks nabiranja divjih rastlin. Knjiga – vodič po uporabnih divjih rastlonah – je namenjena širšemu krogu bralcev, ki jih zanima narava in življenje z njo.
Ključne besede: Kras, Istra, etnobotanika, uporabne rastline, priročnik
Objavljeno: 31.03.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 24
URL Povezava na datoteko

2.
Korisne biljke od Krasa do Kvarnera
Ivana Vitasović Kosić, Branko Bakan, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, 2021

Opis: Priručnik za prepoznavanje samoniklih biljaka od Krasa do Kvarnera s naglaskom na njihovu korisnost nastao je u okviru projekta Interreg SLO-HR / 444 Kaštelir / Prapovijesne utvrde i etnobotanika za održivi turizam i ruralni razvoj - od Krasa (preko Brkina, Ćičarije i Istre ) do Kvarnera. U njemu su predstavljeni kratki, sažeti i stručni opisi 152 tipične i karakteristične biljke. Prikazane korisne biljke korištene su u svakodnevnom životu na širem području slovenskog Krasa, Istre i Kvarnera, vjerojatno od prapovijesti do danas. Iako je priručnik zemljopisno povezan sa “zemljom Kaštelira”, gdje se i danas mogu pronaći ostaci pretpovijesnih utvrda (gradina), priručnik je također općenito primjenjiv izvan opisanog područja. Istodobno, priručnik je rezultat dugogodišnjih terenskih istraživanja i prikupljanja podataka o sadašnjem poznavanju korisnih biljaka među lokalnim stanovništvom, što se odražava i na prikupljeno izuzetno bogato dijalektalno, slovensko i hrvatsko biljno nazivlje (prikupljeno je više od 640 naziva biljnih vrsta). Ovaj stručni priručnik sadrži nešto više od 580 autorskih fotografija. Obogaćen je florističkim i vegetacijskim uvodom, a u glavnom dijelu su predstavljeni mnogi načini korištenja biljaka u kulinarstvu, narodnoj medicini, hortikulturi i u svakodnevnom poljodjelskom životu posebno onih biljaka koje su karakteristične za opisano istraživano područje. Upute za pravilno korištenje biljaka pomoći će amaterima, ali i iskusnijim sakupljačima samoniklog bilja u uređivanju vlastitih zbirki ljekovitog, začinskog, jestivog i ukrasnog bilja.
Ključne besede: Kras, Istra, etnobotanika, korisne biljke, priručnik
Objavljeno: 31.03.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 8
URL Povezava na datoteko

3.
Razvoj mobilne aplikacije za podporo jamarstvu
Grega Drole, 2020, diplomsko delo

Opis: Predstavljen je razvoj Android mobilne aplikacije za podporo jamarstvu, s katero želimo olajšati uporabniku dostop do podatkov slovenskega katastra jam. Na začetku razvoja aplikacije smo preučili že obstoječe aplikacije. Sledila je pretvorba in strukturiranje razpoložljivih podatkov, ki bodo uporabljeni v aplikaciji. Nato smo opisali same funkcionalnosti aplikacije ter predstavili njen uporabniški vmesnik. Na koncu smo predstavili še razvoj ključnih delov aplikacije kot način shranjevanja in pridobivanja podatkov in prikazovanje jam na kartah različnih podlag (topografske, lidar, ortofoto).
Ključne besede: kras, jame, jamarstvo, kataster jam, Android, React Native, aplikacija, LIDAR
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

4.
Od Maribora do Bele krajine
Ana Vovk Korže, Sara Repolusk, Kristina Pečovnik, Vito Lavrenčič, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Opis: Bela Krajina je najbolj jugovzhodna pokrajina v Sloveniji. Poleg izrazitih kraških značilnosti je Bela krajina znana kot ravnik, saj je geološko del Slunjske plošče. Prav ta odprtost proti vzhodu omogoča neposredne vplive iz Panonske kotline ter Kvarnerja. Geografska pestrost privablja mnoge, da si ogledajo ta del Slovenije. V priročniku je nanizana predstavitev panonskih, alpskih in kraških pokrajin, ki jih lahko opazujemo na poti med Mariborom in Belo krajino. Opisi pokrajin so geografski, posebna pozornost je namenjena naravnogeografskim dejavnikom, torej geološko-litološki podlagi, vodam, podnebju, prsti in vegetaciji. Raba tal kot rezultat prepleta naravnih in družbenih značilnosti je najbolj viden element v pokrajini. Soavtorji prispevkov posameznih pokrajin so študentje geografije. Strokovno so spoznavali na to pokrajino na terenskem delu v okviru predmeta Geografija slovenskih pokrajin.
Ključne besede: Bela krajina, Jugovzhodna Slovenija, nizki kras, reka Kolpa, Črnomelj
Objavljeno: 20.02.2018; Ogledov: 1102; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Štanjel: Kraški park
Anamarija Fink, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko načrtovanja vstopnih turističnih območij naselij, ki jih odlikuje bogata kulturna in grajena dediščina. Podrobno je obdelana zasnova vstopnega območja Štanjela. Vstopna območja turističnih naselij so namreč eno ključnih elementov turistične infrastrukture. Če niso oblikovana, to negativno vpliva na delovanje in razvoj naselij, ki so turistično zanimiva in obiskovana. Štanjel nima ustrezno vzpostavljenega vstopnega območja, kar otežuje uspešen razvoj turizma. Ob vznožju griča Turn je predlagana arhitekturna zasnova Kraškega parka z info centrom, ki želi vzpostaviti primerno vstopno območje kot del oživitve oziroma širitve Fabianijeve pešpoti. Vloga arhitekture je oblikovanje turističnega vstopnega območja, kjer bo turist lahko dobil vse potrebne in izčrpne informacije o tistem okolišu. Vstopno turistično območje je segment turistične infrastrukture, ki lahko prispeva pomemben delež pri ohranjanju kulturne krajine ter podpre gospodarski razvoj naselja oziroma občine.
Ključne besede: kras, park, Štanjel, info, turizem
Objavljeno: 01.06.2017; Ogledov: 1035; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (119,75 MB)

6.
ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME
Sabina Polh, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko zavarovanih območij na primeru Regijskega parka Škocjanske jame z vrednotenjem turistične ponudbe na omenjenem območju.
Ključne besede: Zavarovana območja, regijski park, trajnostni turizem, Regijski park Škocjanske jame, Kras, kulturna dediščina, rekreacija
Objavljeno: 04.11.2016; Ogledov: 813; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

7.
Geološke in geomorfološke značilnosti Boškega hribovja in raba tal s posebnim ozirom na osameli kras
Jožica Černogoj, 2016, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomskega dela je osameli kras na Boškem hribovju. V nalogi sem proučila geološke in geomorfološke značilnosti Boča. Osredotočila sem se na najpogostejše kamnine, ki se pojavljajo na obravnavanem območju. Poleg apnenca in dolomita, ki prevladujeta na višjih vzpetinah ter na severnem in severozahodnem pobočju, so drugod v veliki meri zastopani še pesek, peščenjak, konglomerat in lapor. Pri geološki zgradbi so me zanimali predvsem dolomit in apnenci, predvsem njuna razširjenost in zakraselost. Veliko pozornost sem posvetila tudi rabi tal, predvsem kako na rabo tal vplivajo različni naravnogeografski dejavniki. Veliko podatkov sem dobila s pomočjo proučevanja na terenu in iz različnega kartografskega gradiva, obdelovala pa sem jih tudi s pomočjo GIS-ov. Proučila sem tudi mineralne in termalne izvire na območju krajevne skupnosti Kostrivnica. Izviri so bili pomembni v preteklosti in so pomembni še danes, saj iz nekaterih še vedno črpajo mineralno vodo, ki jo nato polnijo v polnilnici Kolinska. Močno je razvit tudi zdraviliški turizem. Ker je Boško hribovje že od nekdaj bogato z kamninami in lesom, sem v nalogi raziskala, kako so ljudje znali te surovine izkoristiti. Ugotovila sem, da zelo dobro, saj je v preteklosti po celotnem obravnavanem območju bilo razvito žganje apna, kamnoseštvo, glažutarstvo, na območju Kleč in Hrastovca pa tudi rudarstvo. O obstoju teh dejavnosti marsikje še vedno pričajo njihovi ostanki. Boško hribovje je nekaj posebnega tudi zaradi apnenčaste in dolomitne podlage. Ta je zaradi vode in v njej raztopljenega CO2 iz zraka in prsti, postala propustna. Zaradi tega Boč nima površinskih voda, ampak vsa voda ponikne v notranjost. Apnenec in voda sta v preteklosti ustvarila različne kraške oblike, ki sem jih poiskala na terenu in podrobneje preučila. Takšno območje, ki ni tipično za ta del Slovenije, imenujemo osameli kras ali kras v malem. Na koncu sem vse obravnavane kraške oblike in nekatere zanimivosti povezala v dve kraški učni poti, ki bosta potekali po celotnem Boškem hribovju. Obiskovalci bodo tako lahko kras in nekatere njegove oblike spoznavali na štajerskem koncu Slovenije.
Ključne besede: Boško hribovje, kras, osameli kras, raba tal, apnenec, dolomit, kraški pojavi, izviri vode, kraška učna pot.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 1310; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (13,55 MB)

8.
9.
Človek, živina in kali
Miha Zobec, 2008, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: etnologija, kmečko življenje, podeželje, kali, vodna zajetja, napajališča, živina, Kras, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 650; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

10.
KRAS - KULTURNOZGODOVINSKI POGLED
Barbara Čepirlo, 2014, diplomsko delo

Opis: Opisani so pomembni kraji in vasi, ki tradicionalno ohranjajo etnološko in kulturno dediščino pokrajine, zlasti vloga Trsta – mesta, ki je s pristaniščem in dobrinami iz Sredozemlja oskrbovalo kraje v zaledju – nato kulturne institucije, muzejska dejavnost ter sakralna in stavbna dediščina na območju celotnega Krasa. Izpostavljene so tudi ključne osebnosti s področja literature, zgodovine, filma, umetnosti …, ki so strnjeno poseljenim krajem in klenim Kraševcem v njihovem kulturnem življenju pustile poseben pečat.
Ključne besede: Kras, Sežana, Trst, arheološka najdišča, gospodarske dejavnosti, etnološke posebnosti, kulturna dediščina, pomembne osebnosti.
Objavljeno: 24.10.2014; Ogledov: 1289; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici