| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FAVNA JAME KREŠČAK V VASI KORITNO PRI VELIKI DOLINI
Melita Munič, 2009, diplomsko delo

Opis: V vasi Koritno na skrajnem severozahodnem delu Gorjancev je jama Kreščak, ki so jo domačini poimenovali po krušljivem konglomeratu v vhodnem delu. V letu 2005 smo v vsakem letnem času na dveh obiskih v razmaku 48 ur raziskovali ekološke značilnosti jame in njeno favno. V ta namen smo v jami opredelili 25 popisnih območij (rajonov), v vsakem popisali favno stropa in tal, nastavili talne pasti z vabo, talni material pa presušili na prirejenih Berlezejevih lijakih. Nastavili smo tudi pasti za male sesalce in sicer na začetku, v sredini in na koncu jame. Ob vsakem obisku smo za vsako vzorčevalno mesto izmerili temperaturo zraka in tal, relativno zračno vlago in vlago tal. Opis tal, meritve pH in določitev barve tal samo opravili le enkrat. V jami smo med intenzivnimi sistematskimi raziskavami našli najmanj 48 taksonov, ki v njej bivajo stalno ali občasno. Kot dominantne taksone smo obravnavali tiste s 30 najdenimi osebki ali več. V jami prevladujejo suha južina jamnik (Amilenus aurantiacus), jamska kobilica Troglophilus cavicola, hrošča Laemosthenus (Antisphodrus) schreibersi in Atheta sp., dvokrilca limonija (Limonia nubecolosa) in komar Culex pipiens ter nedoločeni predstavniki Acarina, Isotomidae, Trichoceridae, Sciaridae in Phoridae. S pomočjo Simpsonovega indeksa dominance in Shannon-Weanerjevega indeksa vrstne diverzitete smo ugotovili, da večina vrst preferira vhodne dele jame, kjer potekajo sezonske migracije favne.
Ključne besede: dinamika, favna, Dolenjski kras, podzemeljski habitati
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2204; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
OBLIKOVANJE IN RAZVOJ MULTIFUNKCIONALNE TEKSTILNE FORME
Maja Švagelj, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil narediti ročno pleten cevast šal, ki bo multifunkcionalna tekstilija v smislu možnosti preoblikovanja v različne tridimenzionalne forme, obenem pa bi upodabljala Kras, kot ga sama vidim in občutim. Tako Kras kot ročno pletenje me spremljata od otroških let, zato je nastala tekstilija tudi odraz mene same. Multifunkcionalna tekstilija je unikatni izdelek, namenjen sodobni ženski, ki ga je sposobna sama nadgraditi oz. preoblikovati, saj sama tekstilija ne nagovarja k točno določeni uporabi ali obliki. Multifunkcionalna tekstilija se je izkazala kot vsestranska tekstilija, ki jo lahko uporabimo kot oblačilni kos ali kot tekstilijo za interier. Diplomski izdelek sem izdelala v sodelovanju z Gorenjsko predilnico Škofja Loka d.d..
Ključne besede: oblikovanje oblačil in tekstilij, multifunkcionalnost, ekologija, Kras, ruj (Continus coggygria)
Objavljeno: 13.11.2009; Ogledov: 1713; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (11,91 MB)

3.
Novejša zgodovina vegetacije na Primorskem Krasu
Mitja Kaligarič, Metka Culiberg, Danijel Ivajnšič, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: botanika, vegetacija, Kras, Slovenija
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1304; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

4.
KRAS - KULTURNOZGODOVINSKI POGLED
Barbara Čepirlo, 2014, diplomsko delo

Opis: Opisani so pomembni kraji in vasi, ki tradicionalno ohranjajo etnološko in kulturno dediščino pokrajine, zlasti vloga Trsta – mesta, ki je s pristaniščem in dobrinami iz Sredozemlja oskrbovalo kraje v zaledju – nato kulturne institucije, muzejska dejavnost ter sakralna in stavbna dediščina na območju celotnega Krasa. Izpostavljene so tudi ključne osebnosti s področja literature, zgodovine, filma, umetnosti …, ki so strnjeno poseljenim krajem in klenim Kraševcem v njihovem kulturnem življenju pustile poseben pečat.
Ključne besede: Kras, Sežana, Trst, arheološka najdišča, gospodarske dejavnosti, etnološke posebnosti, kulturna dediščina, pomembne osebnosti.
Objavljeno: 24.10.2014; Ogledov: 941; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

5.
Človek, živina in kali
Miha Zobec, 2008, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: etnologija, kmečko življenje, podeželje, kali, vodna zajetja, napajališča, živina, Kras, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 377; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME
Sabina Polh, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko zavarovanih območij na primeru Regijskega parka Škocjanske jame z vrednotenjem turistične ponudbe na omenjenem območju.
Ključne besede: Zavarovana območja, regijski park, trajnostni turizem, Regijski park Škocjanske jame, Kras, kulturna dediščina, rekreacija
Objavljeno: 04.11.2016; Ogledov: 432; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Geološke in geomorfološke značilnosti Boškega hribovja in raba tal s posebnim ozirom na osameli kras
Jožica Černogoj, 2016, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomskega dela je osameli kras na Boškem hribovju. V nalogi sem proučila geološke in geomorfološke značilnosti Boča. Osredotočila sem se na najpogostejše kamnine, ki se pojavljajo na obravnavanem območju. Poleg apnenca in dolomita, ki prevladujeta na višjih vzpetinah ter na severnem in severozahodnem pobočju, so drugod v veliki meri zastopani še pesek, peščenjak, konglomerat in lapor. Pri geološki zgradbi so me zanimali predvsem dolomit in apnenci, predvsem njuna razširjenost in zakraselost. Veliko pozornost sem posvetila tudi rabi tal, predvsem kako na rabo tal vplivajo različni naravnogeografski dejavniki. Veliko podatkov sem dobila s pomočjo proučevanja na terenu in iz različnega kartografskega gradiva, obdelovala pa sem jih tudi s pomočjo GIS-ov. Proučila sem tudi mineralne in termalne izvire na območju krajevne skupnosti Kostrivnica. Izviri so bili pomembni v preteklosti in so pomembni še danes, saj iz nekaterih še vedno črpajo mineralno vodo, ki jo nato polnijo v polnilnici Kolinska. Močno je razvit tudi zdraviliški turizem. Ker je Boško hribovje že od nekdaj bogato z kamninami in lesom, sem v nalogi raziskala, kako so ljudje znali te surovine izkoristiti. Ugotovila sem, da zelo dobro, saj je v preteklosti po celotnem obravnavanem območju bilo razvito žganje apna, kamnoseštvo, glažutarstvo, na območju Kleč in Hrastovca pa tudi rudarstvo. O obstoju teh dejavnosti marsikje še vedno pričajo njihovi ostanki. Boško hribovje je nekaj posebnega tudi zaradi apnenčaste in dolomitne podlage. Ta je zaradi vode in v njej raztopljenega CO2 iz zraka in prsti, postala propustna. Zaradi tega Boč nima površinskih voda, ampak vsa voda ponikne v notranjost. Apnenec in voda sta v preteklosti ustvarila različne kraške oblike, ki sem jih poiskala na terenu in podrobneje preučila. Takšno območje, ki ni tipično za ta del Slovenije, imenujemo osameli kras ali kras v malem. Na koncu sem vse obravnavane kraške oblike in nekatere zanimivosti povezala v dve kraški učni poti, ki bosta potekali po celotnem Boškem hribovju. Obiskovalci bodo tako lahko kras in nekatere njegove oblike spoznavali na štajerskem koncu Slovenije.
Ključne besede: Boško hribovje, kras, osameli kras, raba tal, apnenec, dolomit, kraški pojavi, izviri vode, kraška učna pot.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 799; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (13,55 MB)

9.
Štanjel: Kraški park
Anamarija Fink, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko načrtovanja vstopnih turističnih območij naselij, ki jih odlikuje bogata kulturna in grajena dediščina. Podrobno je obdelana zasnova vstopnega območja Štanjela. Vstopna območja turističnih naselij so namreč eno ključnih elementov turistične infrastrukture. Če niso oblikovana, to negativno vpliva na delovanje in razvoj naselij, ki so turistično zanimiva in obiskovana. Štanjel nima ustrezno vzpostavljenega vstopnega območja, kar otežuje uspešen razvoj turizma. Ob vznožju griča Turn je predlagana arhitekturna zasnova Kraškega parka z info centrom, ki želi vzpostaviti primerno vstopno območje kot del oživitve oziroma širitve Fabianijeve pešpoti. Vloga arhitekture je oblikovanje turističnega vstopnega območja, kjer bo turist lahko dobil vse potrebne in izčrpne informacije o tistem okolišu. Vstopno turistično območje je segment turistične infrastrukture, ki lahko prispeva pomemben delež pri ohranjanju kulturne krajine ter podpre gospodarski razvoj naselja oziroma občine.
Ključne besede: kras, park, Štanjel, info, turizem
Objavljeno: 01.06.2017; Ogledov: 610; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (119,75 MB)

10.
Od Maribora do Bele krajine
Ana Vovk Korže, Sara Repolusk, Kristina Pečovnik, Vito Lavrenčič, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Opis: Bela Krajina je najbolj jugovzhodna pokrajina v Sloveniji. Poleg izrazitih kraških značilnosti je Bela krajina znana kot ravnik, saj je geološko del Slunjske plošče. Prav ta odprtost proti vzhodu omogoča neposredne vplive iz Panonske kotline ter Kvarnerja. Geografska pestrost privablja mnoge, da si ogledajo ta del Slovenije. V priročniku je nanizana predstavitev panonskih, alpskih in kraških pokrajin, ki jih lahko opazujemo na poti med Mariborom in Belo krajino. Opisi pokrajin so geografski, posebna pozornost je namenjena naravnogeografskim dejavnikom, torej geološko-litološki podlagi, vodam, podnebju, prsti in vegetaciji. Raba tal kot rezultat prepleta naravnih in družbenih značilnosti je najbolj viden element v pokrajini. Soavtorji prispevkov posameznih pokrajin so študentje geografije. Strokovno so spoznavali na to pokrajino na terenskem delu v okviru predmeta Geografija slovenskih pokrajin.
Ključne besede: Bela krajina, Jugovzhodna Slovenija, nizki kras, reka Kolpa, Črnomelj
Objavljeno: 20.02.2018; Ogledov: 448; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici