1. Obveščevalna dejavnost v času vladavine Elizabete I. : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloErik Feher, 2023, diplomsko delo Opis: Obveščevalna dejavnost velja za drugo najstarejšo obrt na svetu. Njeni začetki segajo vse do starega veka in celo dlje. Za začetek oblikovanja modernih obveščevalnih služb pa velja izvajanje obveščevalnih dejavnosti v času vladavine kraljice Elizabete I. Sir Francis Walsingham je bil gonilna sila njene obveščevalne službe, ki je delovala od leta 1573 do leta 1590. Ta, takrat sicer neuradna obveščevalna služba, je pustila pečat v načinu delovanja in izvajanja obveščevalne dejavnosti vse do danes. Walsingham je imel skupino sodelavcev, ki so delovali kot analitiki, hkrati so pa delovali tudi kot operativci, zadolženi za vodenje tajnih sodelavcev po celotni Evropi in tudi znotraj Anglije. Imel je tudi skupino infiltratorjev, ki so pod krinko prišli v sovražnikove kroge, skupino strokovnjakov kriptografije, ki so nasprotnikova pisma dešifrirali, ter veliko število tajnih sodelavcev na različnih položajih po Evropi. Tajna služba Walsinghama je delovala tudi kot varnostna služba. Kraljice Elizabete I. niso ogrožali le zunanji sovražniki, temveč tudi sovražniki znotraj njenega kraljestva. Velika obveščevalna mreža, ki je segala vse do Otomanskega cesarstva, je uspešno odkrila in preprečila delovanje raznih nasprotnikov kraljice Elizabete I., med njimi so bili škotska kraljica Marija, španski kralj Filip II. in papež Pij V. Uporaba HUMINT metode, ki je najstarejša oblika zbiranja podatkov v obveščevalnih službah, je bila ključna za odkrivanje namer in načrtov sovražnika (to so bile mnoge zarote in nevarnosti). Pravočasno zaznavanje namena Angleškega kolidža, odkritje Throgmortonove in Babingtonove zarote ter vojaške grožnje Španije je bilo mogoče zagotoviti z uporabo HUMINT metode. Brez Walsighamove tajne službe bi se vladavina kraljice Elizabete I. končala z njeno odstavitvijo ali celo smrtjo.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, Elizabeta I., britanska kraljica, Walsingham, Francis, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 331; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Angleška kraljica Eleonora Provansalska : magistrsko deloNastja Prajnč Kacijan, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno življenje in delovanje angleške kraljice Eleonore Provansalske, žene angleškega kralja Henrika III. Plantageneta. Henrik je zavladal po nemirnem obdobju predhodnikov, pod katerimi je nastal in ozemeljsko skoraj izginil Anžujski imperij. Leta 1236 se je poročil z dvanajstletno Eleonoro, ki je bila iz izobražene in kulturi naklonjene provansalske družine. Bila je ena izmed štirih sester, ki so se v
13. stoletju poročile z vplivnimi evropskimi vladarji. Angleški kraljevi par je imel trdno zakonsko zvezo in Eleonora je izpolnila svojo osnovno, glavno vlogo z rojstvom prestolonaslednika. Kot kraljica je dobivala vedno večjo moč. Najprej se je v angleški dvor vmešavala posredno, preko svojih savojskih sorodnikov, ki so pomembno vplivali na Henrikovo vladanje. Nato ji je naklonjenost moža omogočila samostojnejše upravljanje financ in med njegovim posredovanjem v Gaskonji je postala regentka. Podpiranje Savojcev in samostojnejše delovanje sta bila vzrok za njen slab ugled. Nepriljubljenost pri Angležih je dosegla vrhunec leta 1263, ko je prišlo do odmevnega fizičnega napada nanjo. Kljub negativni oznaki je bila zelo zvesta in skrbna mati in žena. Posebej se je izkazala med drugo baronsko vojno, ko je z veliko lastne pobude in sposobnega delovanja poskušala moža in sina rešiti iz ujetništva. Svoje dejavno življenje kraljice je kot vdova zaključila z umikom v samostan v Amesburyju, kjer je umrla leta 1291.
Ključne besede: Eleonora Provansalska, kraljica, regentka, Henrik III., druga baronska vojna.
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 988; Prenosov: 189
Celotno besedilo (2,17 MB) |
3. Eleonora Akvitanska: Žena dveh in mati treh kraljevNikolaja Koščak, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava življenje Eleonore Akvitanske, francoske in kasneje angleške kraljice. Eleonora Akvitanska se je rodila leta 1122 v Poitiersu. Ko je leta 1137 umrl njen oče, je kot njegova dedinja postala najbolj zaželena nevesta v Evropi. Julija 1137 se je poročila z Ludvikom VII. in postala francoska kraljica. Leta 1145 se je z možem odpravila na križarski pohod, ki se je izkazal za katastrofo, tako za križarje kot za Eleonoro in Ludvika, saj je bil njun zakon leta 1152 razveljavljen. Eleonora se je istega leta poročila s Henrikom Plantagenetom in leta 1154 sta postala kralj in kraljica Anglije. Imela sta osem otrok: 5 sinov in 3 hčerke. V Henrikovi odsotnosti je Eleonora vladala kot regentka in se podpisovala kot »Eleonora Akvitanska, po milosti božji, kraljica Anglije«. Do leta 1167 sta se Henrik in Eleonora povsem oddaljila in kraljica se je vrnila v Poitiers. Na svojem dvoru je spodbujala trubadurske pesnike, viteštvo in kavalirstvo. Leta 1173 so se Eleonorini sinovi uprli očetu. Eleonora, ki je sinove podpirala, je bila aretirana in zaprta. Izpuščena je bila leta 1189, ko je umrl njen mož, Henrik II. Nasledil ga je Eleonorin najljubši sin, Rihard Levjesrčni. Leta 1192 se je Rihard vračal iz tretje križarske vojne in bil na poti ujet. V ujetništvu je preživel leto in pol, njegova mati pa je odigrala ključno vlogo pri zbiranju denarja za odkupnino. Ko je Rihard leta 1199 umrl, je prestol prevzel Eleonorin najmlajši sin Ivan. V zadnjih letih življenja se je Eleonora kot nuna umaknila v samostan Fontevraud, v katerem je umrla leta 1204.
Ključne besede: Eleonora Akvitanska, kraljica, Plantagenet, Akvitanija, Rihard Levjesrčni
Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 1458; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,20 MB) |
4. Doba kraljice Ane Stuart in združitev angleške in škotske kroneBarbara Čatar, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga predstavlja dobo kraljice Ane Stuart in združitev angleške ter škotske krone. V nalogi so s pomočjo virov in izbrane literature predstavljeni in opisani dogodki, ki so zaznamovali njeno vladavino. Ana Stuart (1665 ̶ 1714) je prestol zasedla leta 1702 in tako postala kraljica Anglije, Irske in Škotske. Del naloge je namenjen podrobnejšemu opisu Aninega zasebnega življenja. Bila je šibkega zdravja in ni zapustila potomcev, ki bi lahko nasledili prestol. V času vladanja so ji večkrat očitali neodločnost in nepremišljenost, a je s pomočjo sposobnih svetovalcev dosegla veliko zadanih ciljev. Njeno vladavino je zaznamovalo več pomembnejših in odmevnih dogodkov tako na zunanjepolitičnem kot tudi na notranjepolitičnem prizorišču, zato naloga v nadaljevanju predstavlja kraljico Ano Stuart in njeno politično delovanje. Jakob II. je po slavni revoluciji leta 1688 odstopil s prestola, njegovo mesto pa je zasedel Anin svak, Viljem III. Oranjski. Pred nastopom Ane na prestol se je zapletel v vprašanje nasledstva v Španiji, kar je preraslo v špansko nasledstveno vojno. Ta je imela leta 1714 za Britance ugoden razplet, saj je kraljica uspešno zaključila mirovna pogajanja in s tem britanski imperij povečala za strateško pomembni Gibraltar. Najpomembnejši dosežek na notranjepolitičnem področju pa je bila združitev angleške in škotske krone leta 1707. Posledično je prišlo do združitve angleškega in škotskega parlamenta in nastanka Kraljestva Velike Britanije. Zadnji del naloge podrobneje opisuje združitvena pogajanja in postopke, s pomočjo združitvenih aktov pa so predstavljena in prevedena pomembnejša določila, ki so pravno-formalno urejala bodoče življenje v skupnem Kraljestvu. Ana Stuart je umrla leta 1714 in zaključila vladavino rodbine Stuart na Otoku.
Ključne besede: kraljica Ana Stuart, vigi, torijci, španska nasledstvena vojna, združitev Anglije in Škotske, združitveni akti 1707
Objavljeno v DKUM: 13.10.2017; Ogledov: 2286; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,62 MB) |
5. OBDOBJE ANE STUART V ZDRUŽENEM KRALJESTVUMateja Gajžler, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga bo predstavila kraljico Ano Stuart in Združeno kraljestvo v obdobju njenega vladanja ter dogodke, zaradi katerih je zasedla prestol. Leta 1688 v odmevni, t.i. Slavni revoluciji, s prestola odstavijo Jakoba II. in na njegovo mesto postavijo njegovega zeta, Viljema III. Oranjskega, ki skupaj z ženo Marijo II. podpiše Listino pravic. S podpisom le-te je parlament pridobil izključno pravico do obdavčevanja prebivalstva in vzdrževanja vojske, in s tem najvišjo zakonodajno oblast v državi, pri čemer je kralj obdržal izvršilno oblast. Od države se je prav tako ločila sodna oblast. Leta 1702 Viljema III. Oranjskega na prestolu nasledi Ana Stuart, zadnja iz te dinastije. Čeprav so jo nekateri označevali za slaboumno, se je izkazala tako v notranji kot tudi v zunanji politiki. Ker se je zavedala svojega pomanjkljivega znanja o vodenju države, se je obdala z ljudmi, ki jim je zaupala in so se dobro znašli v državnih poslih. Leta 1707 je združila angleški in škotski parlament. Z združitvijo obeh parlamentov je nastalo Kraljestvo Velike Britanije, Angleži in Škoti pa so se imenovali Britanci. V zunanji politiki je Ana s pomočjo vojvode Marlborougha uspešno in za Britance ugodno zaključila boje v Španski nasledstveni vojni. Umrla je leta 1714 in z njo se je vladavina Stuartov na Otoku zaključila.
Ključne besede: Slavna revolucija 1688, anglikanska vera, Viljem III. Oranjski, kraljica Ana Stuart, vigi, torijci, unija 1707, Španska nasledstvena vojna
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1707; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,46 MB) |
6. Organiziranje protokolarnega dogodka v JGZ BrdoPetra Eržen, 2009, diplomsko delo Opis: Na protokol navadno pomislimo, ko ne vemo, kako pripraviti mizo, kakšen naj bo vrstni red prihoda gostov, kdaj je pravi čas, da pošljemo cvetje, kako se pravilno izobesi zastava,… Že to kaže, da je težko natančno določiti, kaj vse spada v protokol. Definicij o tem, kaj je protokol, je toliko, kolikor je avtorjev.
Kot navaja Ksenija Benedetti (2008), je protokol veščina organiziranja, ki krmili javne in zasebne ustanove, skupek norm in pravil, določenih z zakoni, dekreti, odredbami ali navadami.
V diplomski nalogi smo predstavili protokolarna pravila, protokol v Republiki Sloveniji, ceremonial uradnih obiskov v Republiki Sloveniji ter Javni gospodarski zavod Brdo.
V prvem delu diplomske naloge smo opisali osnovne pojme: protokol, diplomacijo, ceremonial, protokol kot službo in protokolarni dogodek.
V drugem delu je opisan sam protokol v Republiki Sloveniji ter ceremonial uradnih obiskov v Republiki Sloveniji.
V tretjem delu smo preučili organiziranost in priprave zaposlenih v JGZ Brdo na državniški obisk njenega veličanstva kraljice Elizabete II. in njegove kraljeve visokosti vojvode Edinburškega v Republiki Sloveniji. Prišli smo do ugotovitev, da so se v JGZ Brdo temeljito pripravili in bili v skladu s protokolarnimi pravili, program obiska pa je potekal brez zapletov. Protokol RS in uslužbenci v JGZ Brdo so poskrbeli, da je bil obisk kraljevega para izveden po programu kot ga je potrdila predhodnica
V zadnjem delu so naše ugotovitve, predlogi za izboljšavo in zaključek. V medijih so zapisali, da si je predsednik Danilo Türk privoščil protokolarni spodrsljaj, ko je pri pregledu častne čete na Brdu pri Kranju zaustavil kraljico, vendar se to ni štelo kot protokolarni škandal. Obisk kraljice je precej razburkal slovensko javnost glede seznama povabljenih na slovesno večerjo v grad Brdo, pa so tudi te dileme hitro šle v pozabo.
Ključne besede: - Protokol
- Protokol Republike Slovenije
- Protokolarni dogodek
- JGZ Brdo
- Kraljica Elizabeta II.
Objavljeno v DKUM: 17.07.2009; Ogledov: 4503; Prenosov: 710
Celotno besedilo (3,10 MB) |
