| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Filozofska fakulteta kot sodobna učna krajina univerzitetnega kampusa v Mariboru : magistrsko delo
Jasmin Omerdić, 2023, magistrsko delo

Opis: Univerzitetna učna okolja so predmet razvoja glede na potrebe časa in zastavljene programske ter prostorske strategije. V nalogi obravnavamo nastanek in razvoj Univerze v Mariboru, razvoj univerzitetnega kampusa ob Koroški cesti ter razvoj visokošolskih objektov v tem kampusu. Preučujemo pristope snovanja kampusov ter možnosti njihovih revitalizacij z aktivacijo notranjega in odprtega javnega prostora. Proučujemo sodobne pristope k oblikovanju prostorov v kampusih, njihove značilnosti in načine uporabe. Z izpostavljenim konceptom skrbi v arhitekturi, sledimo načelom snovanja sodobne učne krajine - zagotavljanju prostorov, ki bi bili v okviru fakultete lahko namenjeni različnim dejavnostim, uporabnikom in obiskovalcem kampusa. V projektnem delu naloge je predstavljena arhitekturna zasnova za novo stavbo Filozofske fakultete, kot vključujoče sodobne učne krajine kampusa.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, kampus, Filozofska fakulteta, arhitektura, sodobna učna krajina
Objavljeno v DKUM: 27.09.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (19,91 MB)

2.
Turistične destinacijske organizacije : gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja
2023, zbornik

Opis: Monografijo z naslovom ' TURISTIČNE DESTINACIJSKE ORGANIZACIJE: gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja' sestavljajo štirje znanstveni tematski sklopi namenjeni turističnim delavcem v javnem in zasebnem sektorju, študentom turizma in hotelirstva ter predstavnikom civilne družbe. 40 avtorjev se je v diskurzih osredotočilo na: (i) trajnostno upravljanje turističnih destinacij, ponudnikov in doživetij skozi dodajanje lokalne vrednosti, kot tudi na varnost v turizmu in načrtovano upravljanje kriznih situacij; (ii) digitalizacijo v turizmu za potrebe upravljanja in trženja deležnikov povezanih v destinacije; (iii) elemente destinacij skozi: kreativno ponudbo v naravi, kulturno dediščino, arhitekturne posebnosti, gastronomski turizem, nastanitve na turističnih kmetijah, vlogo sprejemnih turističnih agencij in turističnih vodnikov za nepozabna doživetja; ter (iv) nosilne produkte slovenskega turizma: aktivni turizem v naravi; valorizacija kulturne dediščine; velneške in zdravstvene storitve; prireditve in poslovna srečanja; gastronomska doživetja in vinske destinacije. Proučevane vsebine so lahko odlična popotnica za jasno pozicioniranje slovenskih turističnih destinacij na močno konkurenčnem zelenem turističnem zemljevidu Evrope.
Ključne besede: destinacija, turistična destinacijska organizacija, destinacijski management in marketing, trajnosten in družbeno odgovoren turizem, turistični sistem, turistična ponudba, turistično povpraševanje, varstvo narave, krajina, interpretacija, kulturna dediščina, arhitektura, krajina, valorizacija, gastronomski turizem, turistične nastanitve, turistična kmetija, sprejemna turistična agencija, turistični vodnik, vodeno doživetje
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 740; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 17 gradiv!

3.
Vpliv režima upravljanja in starosti vinograda na semensko banko tal
Primož Žižek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Ključne besede: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 652; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (10,30 MB)

4.
Stanje konstruktivnega novinarstva v slovenskih redakcijah : diplomsko delo
Jurij Vidmajer, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava stanje konstruktivnega novinarstva v slovenskih novinarskih redakcijah. Cilj diplomskega dela je bilo ugotoviti kako seznanjeni so novinarji in uredniki s konceptom konstruktivnega novinarstva, kaj o njem menijo in ali ga uporabljajo pri svojem delu. Najprej je bil preučen termin konstruktivno novinarstvo na podlagi vprašanj, kaj je, iz kod izhaja, kako se je razvil ter njegove kritike. Da bi pridobili mnenja novinarjev in urednikov o stanju konstruktivnega novinarstva v njihovih redakcijah, ki delujejo na radiju, televiziji, časopisu in na spletnih medijih, smo v empiričnem delu z njimi opravili intervjuje.
Ključne besede: : konstruktivno novinarstvo, slovenska medijska krajina, intervju
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 522; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Analiza čebelarskega turizma in njegovo vključevanje v turistično ponudbo Bele krajine
Lidija Kočevar, 2020, diplomsko delo

Opis: Čebelarstvo ima v Sloveniji že dolgo in ustaljeno tradicijo. Navdihuje našo kulinariko, arhitekturo, kozmetiko, medicino in umetnost, ki svoj navdih mnogokrat najdejo v čebeljih pridelkih. Zaradi butičnosti čebelarske ponudbe pa so le-ti velikokrat prezrti in potisnjeni na rob. V Sloveniji se v zadnjih nekaj letih uveljavlja nova smer turistične ponudbe, in sicer čebelarski turizem oz. apiturizem, ki postavlja bogato slovensko apikulturo v ospredje in jo ponuja slehernemu turistu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo s pomočjo strokovne literature opredelili čebelarstvo kot kmetijsko dejavnost, primerjali smo čebelarstvo po svetu in v Sloveniji ter podrobneje raziskali apiturizem in turistično ponudbo Bele krajine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki, ki so v občinah Bele krajine zadolženi za turizem, s čebelarji, ki so vključeni v apiturizem, in s čebelarji, ki ne sodelujejo v apiturizmu na območju Bele krajine. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za boljše vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in pripravili zasnovo integralnega turističnega produkta, ki upošteva tudi čebelarstvo. Glavne ugotovitve kažejo, da intervjuvanci prepoznavajo široke možnosti za vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in da regija Bele krajine potrebuje integralni turistični proizvod, ki bi čebelarstvo približal obiskovalcu.
Ključne besede: čebelarji, turizem, Bela krajina, vključevanje, apiturizem
Objavljeno v DKUM: 12.11.2020; Ogledov: 1050; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

6.
Populacijska dinamika in raba habitatov pribe (Vanellus vanellus) na Dravskem in Ptujskem polju
Eva Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Populacije pribe v Evropi so zaradi slabega gnezditvenega uspeha v zadnjih desetletjih doživele velik upad številčnosti. Da bi ugotovili velikost in dinamiko populacije pribe na Dravskem in Ptujskem polju ter pojasnili rabo habitatov smo med leti 2016 in 2018 izvedli raziskavo. Na štirih manjših območjih smo pozimi popisali vegetacijo njivskih površin z namenom analize učinka ukrepa ozelenitve za varstvo pribe. V letih 2016, 2017 in 2018 smo popisali 148, 130 in 117 parov prib in izračunali zmeren upad populacije. Večino osebkov smo popisali na golih njivah in njivah z mladim pridelkom, kar je bilo pričakovano, saj pribe preferirajo habitate z nizko vegetacijo ali brez, kjer imajo nemoten pregled nad okolico. Z analizo podatkov o kulturnih rastlinah smo ugotovili preferenco do območij s koruznimi njivami, ki so v času gnezdenja pretežno gole površine. Na podlagi zimskih popisov ozelenitve njiv za ugotovitev učinka ukrepa ozelenitve za varstvo pribe sklepamo, da pribam zelo verjetno ustreza mozaik golih površin za gnezdenje in ozelenjenih površin za prehranjevanje in vzrejo mladičev. Na Dravsko-Ptujskem polju gnezdi med 12 in 21 % nacionalne populacije, kar ga uvršča med eno izmed najpomembnejših območij za pribo v Sloveniji. Za varstvo pribe v okviru kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil predlagamo časovno omejitev kmetijskih operacij v kombinaciji z vzpostavitvijo primernih prehranjevalnih habitatov. Za maksimalno učinkovito varstvo predlagamo prioritetno izvajanje ukrepa na tradicionalnih gnezditvenih območjih.
Ključne besede: priba, populacijska dinamika, raba habitatov, kmetijska krajina
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1310; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (5,09 MB)

7.
Inhibicija samo-replikacije proteinskih fibrilov
Samo Curk, 2018, magistrsko delo

Opis: Proteinski fibrili nastanejo z agregacijo delno zvitih proteinov in so odgovorni ali pomembno vplivajo na mnogo hudih človeških bolezni, kot sta Alzeimerjeva ali diabetes tipa II. Samo-replikacija fibrilov je proces, v katerem obstoječi proteinski fibrili katalizirajo nastanek novih fibrilov na način, da ponudijo vezavno površino, kjer se proteini lažje srečajo in agregirajo. To prispeva k naglem in eksponentnem napredovanju bolezni. V magistrski nalogi predstavimo Monte Carlo simulacije računalniškega modela agregacije, v katerega vpeljemo inhibitorje. To so delci, ki se lahko vežejo na površino fibrilov in tako inhibirajo oziroma upočasnijo proces samo-replikacije. Takšen način inhibicije se izkaže za zelo učinkovit, ampak zaradi odbojne interakcije med delci naletimo tudi na pojav makromolekularnega gnečenja, ki povzroči, da se pri določeni pokritosti površine s proteini hitrost samo-replikacije poveča. Edinstven deskriptor hitrosti replikacije najdemo v povprečni velikosti skupka na površino vezanih proteinov, ki nosi informacijo o celotni porazdelitvi agregacijskih skupkov. Predstavimo teorije, ki uspešno razložijo vse značilnosti opažanega obnašanja. S pomočjo mrežnega modela napovemo, katere interakcije med delci na površini imajo največji inhibicijski potencial.
Ključne besede: agregacija amiloidov, samo-sestavljanje proteinov, inhibicija, ra\v cunalni\v ske simulacije, metoda Monte Carlo, nukleacijski mehanizem, gne\v cenje makromolekul, krajina proste energije, statisti\v cna mehanika, mehka snov, fizikalna kemija
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1013; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (10,23 MB)

8.
Pogled na slovensko jezikovno krajino
Marko Snoj, 2018, kratki znanstveni prispevek

Opis: Članek prikazuje analizo javnih napisov na ljubljanski Nazorjevi ulici. Izmed 107 napisov je 31 neslovenskih, ki niso niti imena tujih firm niti tuje blagovne znamke. Rezultati analize so vrednoteni glede na Zakon o javni rabi slovenščine in spletno anketo Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje (v okviru raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov) o tem vprašanju, ki smo jo izpeljali poleti 2017.
Ključne besede: slovenščina, jezikovna politika, jezikovna krajina
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 804; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (364,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Potenciali za razvoj turizma v zidanicah na destinaciji Bele krajine: priložnosti in izzivi
Sabina Malnarič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Znana je predvsem po svoji legi, belih brezah, steljnikih, narodni noši, običajih in prireditvah, na katerih nikoli ne manjka odličnega vina in belokranjske kulinarike. Zelena pokrajina, ki leži med Gorjanci, Kočevskim rogom in mejno reko Kolpo, obiskovalcem nudi mir, sprostitev in nabor energije. Destinacija skriva veliko lepih neprepoznavnih kotičkov. Mednje zagotovo sodijo tudi zidanice, nekoč objekt za shranjevanje letnega pridelka, danes nastanitveni objekt na voljo turistom, željnih pristne belokranjske gostoljubnosti. Kot je v pesmi »En hribček bom kupil« napisal Anton Martin Slomšek, so Belokranjci po praznih območjih zasadili ne le trte, temveč tudi zidanice. Vsebina diplomskega dela se prepleta z zidanicami, vinogradi, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, gastronomijo ter drugimi elementi, ki naredijo proizvod privlačen in atraktiven za vsakega posameznika. V sklopu diplomskega dela smo zbirali podatke z anketnimi vprašalniki in z njimi ugotavljali priložnosti ter izzive turizma v zidanicah Bele krajine.
Ključne besede: Bela krajina, zidanica, vinograd, turizem, gastronomija.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2018; Ogledov: 1460; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

10.
Od Maribora do Bele krajine : Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije
Ana Vovk, Sara Repolusk, Kristina Pečovnik, Vito Lavrenčič, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Opis: Bela Krajina je najbolj jugovzhodna pokrajina v Sloveniji. Poleg izrazitih kraških značilnosti je Bela krajina znana kot ravnik, saj je geološko del Slunjske plošče. Prav ta odprtost proti vzhodu omogoča neposredne vplive iz Panonske kotline ter Kvarnerja. Geografska pestrost privablja mnoge, da si ogledajo ta del Slovenije. V priročniku je nanizana predstavitev panonskih, alpskih in kraških pokrajin, ki jih lahko opazujemo na poti med Mariborom in Belo krajino. Opisi pokrajin so geografski, posebna pozornost je namenjena naravnogeografskim dejavnikom, torej geološko-litološki podlagi, vodam, podnebju, prsti in vegetaciji. Raba tal kot rezultat prepleta naravnih in družbenih značilnosti je najbolj viden element v pokrajini. Soavtorji prispevkov posameznih pokrajin so študentje geografije. Strokovno so spoznavali na to pokrajino na terenskem delu v okviru predmeta Geografija slovenskih pokrajin.
Ključne besede: Bela krajina, Jugovzhodna Slovenija, nizki kras, reka Kolpa, Črnomelj
Objavljeno v DKUM: 20.02.2018; Ogledov: 2108; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici