Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Univerzitetna učna okolja so predmet razvoja glede na potrebe časa in zastavljene programske ter prostorske strategije. V nalogi obravnavamo nastanek in razvoj Univerze v Mariboru, razvoj univerzitetnega kampusa ob Koroški cesti ter razvoj visokošolskih objektov v tem kampusu. Preučujemo pristope snovanja kampusov ter možnosti njihovih revitalizacij z aktivacijo notranjega in odprtega javnega prostora. Proučujemo sodobne pristope k oblikovanju prostorov v kampusih, njihove značilnosti in načine uporabe. Z izpostavljenim konceptom skrbi v arhitekturi, sledimo načelom snovanja sodobne učne krajine - zagotavljanju prostorov, ki bi bili v okviru fakultete lahko namenjeni različnim dejavnostim, uporabnikom in obiskovalcem kampusa. V projektnem delu naloge je predstavljena arhitekturna zasnova za novo stavbo Filozofske fakultete, kot vključujoče sodobne učne krajine kampusa.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, kampus, Filozofska fakulteta, arhitektura, sodobna učna krajina
Objavljeno v DKUM: 27.09.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 167
Celotno besedilo (19,91 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Ključne besede: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 875; Prenosov: 90
Celotno besedilo (10,30 MB)

Opis: Čebelarstvo ima v Sloveniji že dolgo in ustaljeno tradicijo. Navdihuje našo kulinariko, arhitekturo, kozmetiko, medicino in umetnost, ki svoj navdih mnogokrat najdejo v čebeljih pridelkih. Zaradi butičnosti čebelarske ponudbe pa so le-ti velikokrat prezrti in potisnjeni na rob. V Sloveniji se v zadnjih nekaj letih uveljavlja nova smer turistične ponudbe, in sicer čebelarski turizem oz. apiturizem, ki postavlja bogato slovensko apikulturo v ospredje in jo ponuja slehernemu turistu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo s pomočjo strokovne literature opredelili čebelarstvo kot kmetijsko dejavnost, primerjali smo čebelarstvo po svetu in v Sloveniji ter podrobneje raziskali apiturizem in turistično ponudbo Bele krajine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki, ki so v občinah Bele krajine zadolženi za turizem, s čebelarji, ki so vključeni v apiturizem, in s čebelarji, ki ne sodelujejo v apiturizmu na območju Bele krajine. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za boljše vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in pripravili zasnovo integralnega turističnega produkta, ki upošteva tudi čebelarstvo. Glavne ugotovitve kažejo, da intervjuvanci prepoznavajo široke možnosti za vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in da regija Bele krajine potrebuje integralni turistični proizvod, ki bi čebelarstvo približal obiskovalcu.
Ključne besede: čebelarji, turizem, Bela krajina, vključevanje, apiturizem
Objavljeno v DKUM: 12.11.2020; Ogledov: 1379; Prenosov: 389
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Proteinski fibrili nastanejo z agregacijo delno zvitih proteinov in so odgovorni ali pomembno vplivajo na mnogo hudih človeških bolezni, kot sta Alzeimerjeva ali diabetes tipa II. Samo-replikacija fibrilov je proces, v katerem obstoječi proteinski fibrili katalizirajo nastanek novih fibrilov na način, da ponudijo vezavno površino, kjer se proteini lažje srečajo in agregirajo. To prispeva k naglem in eksponentnem napredovanju bolezni. V magistrski nalogi predstavimo Monte Carlo simulacije računalniškega modela agregacije, v katerega vpeljemo inhibitorje. To so delci, ki se lahko vežejo na površino fibrilov in tako inhibirajo oziroma upočasnijo proces samo-replikacije. Takšen način inhibicije se izkaže za zelo učinkovit, ampak zaradi odbojne interakcije med delci naletimo tudi na pojav makromolekularnega gnečenja, ki povzroči, da se pri določeni pokritosti površine s proteini hitrost samo-replikacije poveča. Edinstven deskriptor hitrosti replikacije najdemo v povprečni velikosti skupka na površino vezanih proteinov, ki nosi informacijo o celotni porazdelitvi agregacijskih skupkov. Predstavimo teorije, ki uspešno razložijo vse značilnosti opažanega obnašanja. S pomočjo mrežnega modela napovemo, katere interakcije med delci na površini imajo največji inhibicijski potencial.
Ključne besede: agregacija amiloidov, samo-sestavljanje proteinov, inhibicija, ra\v cunalni\v ske simulacije, metoda Monte Carlo, nukleacijski mehanizem, gne\v cenje makromolekul, krajina proste energije, statisti\v cna mehanika, mehka snov, fizikalna kemija
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1185; Prenosov: 141
Celotno besedilo (10,23 MB)

Opis: Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Znana je predvsem po svoji legi, belih brezah, steljnikih, narodni noši, običajih in prireditvah, na katerih nikoli ne manjka odličnega vina in belokranjske kulinarike. Zelena pokrajina, ki leži med Gorjanci, Kočevskim rogom in mejno reko Kolpo, obiskovalcem nudi mir, sprostitev in nabor energije. Destinacija skriva veliko lepih neprepoznavnih kotičkov. Mednje zagotovo sodijo tudi zidanice, nekoč objekt za shranjevanje letnega pridelka, danes nastanitveni objekt na voljo turistom, željnih pristne belokranjske gostoljubnosti. Kot je v pesmi »En hribček bom kupil« napisal Anton Martin Slomšek, so Belokranjci po praznih območjih zasadili ne le trte, temveč tudi zidanice. Vsebina diplomskega dela se prepleta z zidanicami, vinogradi, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, gastronomijo ter drugimi elementi, ki naredijo proizvod privlačen in atraktiven za vsakega posameznika. V sklopu diplomskega dela smo zbirali podatke z anketnimi vprašalniki in z njimi ugotavljali priložnosti ter izzive turizma v zidanicah Bele krajine.
Ključne besede: Bela krajina, zidanica, vinograd, turizem, gastronomija.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2018; Ogledov: 1660; Prenosov: 169
Celotno besedilo (2,58 MB)