| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Otrokova navezanost na kraj
Gabrijela Makovec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali selitve predšolskih otrok in sicer njihove odzive oziroma doživljanje procesa selitve. Navezanost lahko označimo kot odnos med otrokom in določeno osebo, ki je z njim v vsakodnevnem stiku (največkrat so to starši). Razvija se že na podlagi prirojenih signalov, ki jih pošilja otrok in daje staršem vedeti, da nekaj potrebuje. Jasna, specifična navezanost se prične kazati že pri približno osmem mesecu otrokove starosti, najbolj pomembna za njegov razvoj pa je varna navezanost. Otrok je v času svojega življenja v vsakodnevnem stiku z okoljem, kar pomeni, da se lahko naveže tudi na kraj bivanja. Najboljši pokazatelj otrokove navezanosti na kraj je njegov odziv oziroma doživljanje procesa selitve. Naš primarni cilj je ugotoviti značilnosti zadnje selitve predšolskih otrok in kako predšolski otroci doživljajo selitev. Z analizo podatkov, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da je večina predšolskih otrok pozitivno doživljala selitev. Otroci niso iskali bližine s starim bivališčem, protest ob selitvi ni bil prisoten, prav tako ne negativni čustveni odzivi. Do zastoja ali nazadovanja v razvoju otrok ni prišlo. Ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela, smo podrobneje predstavili v sklepnem delu.
Ključne besede: predšolski otrok, navezanost, kraj bivanja, menjava bivališča, odziv na selitev
Objavljeno v DKUM: 31.01.2020; Ogledov: 1209; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
Gibalne sposobnosti učencev 4. in 5. razreda v povezavi z njihovim učnim uspehom in krajem bivanja
Denis Kokol, 2017, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako sta v posameznem okolju povezana učni uspeh in gibalna učinkovitost ter ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih glede na kraj bivanja. Vzorec je zajemal skupaj 307 otrok, ki prihajajo iz treh osnovnih šol v območju Slovenskih goric (podeželske) in iz treh osnovnih šol v Mestni občini Maribor (mestne). Podatki telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti so bili zbrani iz podatkovne zbirke športnovzgojni karton, osnovnošolci vključeni v raziskavo pa so bili razdeljeni glede na kraj bivanja (podeželje, mesto), razred (4. razred, 5. razred) in glede na učni uspeh oz. skupno povprečno oceno petih učnih predmetov (zelo nizka povprečna ocena, srednja povprečna ocena, dokaj visoka povprečna ocena, zelo visoka povprečna ocena). Podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo razlike med telesnimi značilnostmi in gibalnimi sposobnostmi ugotavljali s t-preizkusom, povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti pa z analizo variance. Statistično značilne razlike smo določali na ravni tveganja P≤0,05. Rezultati kažejo pozitivno povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti, kar pomeni, da so učno uspešnejši učenci gibalno sposobnejši, ugotovitev pa velja za obe okolji bivanja ter obe starostni skupini. Ugotavljamo, da se v 4. razredu otroci podeželskih in mestnih šol med seboj ne razlikujejo v telesnih značilnostih, medtem ko so v 5. razredu podeželski otroci težji in imajo več podkožnega maščevja. Kot gibalno učinkovitejši so se v povprečju izkazali podeželski četrtošolci in petošolci, pri čemer so se v 4. razredu statistično značilne razlike v korist podeželskih otrok pokazale pri enem gibalnem testu, v 5. razredu smo takšno razliko opazili pri dveh gibalnih nalogah.
Ključne besede: športnovzgojni karton, telesni razvoj, gibalni razvoj, kraj bivanja, učni uspeh 
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1953; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
POMANJKANJE GIBANJA OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Mojca Pajek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomanjkanje gibanja otrok v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje, gibalno aktivnost kot dejavnik otrokovega celostnega razvoja in pomanjkanje gibanja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 100 staršev in 60 vzgojiteljev. Želeli smo ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za otrokovo gibalno/športno neaktivnost, ugotoviti, ali gibalna/športna neaktivnost staršev vpliva na neaktivnost otrok in ali se kažejo razlike v gibalni/športni neaktivnosti otrok v mestu in na podeželju. Ugotovili smo: pomanjkanje opremljenosti vrtcev s športnimi pripomočki in rekviziti ne ovira izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti; odsotnost staršev zaradi službenih obveznosti ne vpliva na otrokovo gibalno/športno aktivnost v prostem času; gibalna/športna neaktivnost staršev ne vpliva na gibalno/športno neaktivnost otrok; med mestnimi in podeželskimi otroki so zelo male razlike v pogostosti ukvarjanja z gibalnimi/športnimi aktivnostmi v prostem času.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, pomanjkanje gibanja, vzgojitelji, starši, okolje bivanja, kraj vrtca.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 3577; Prenosov: 793
.pdf Celotno besedilo (789,22 KB)

4.
USPEH OTROK NA PLAVALNIH TEČAJIH GLEDE NA KRAJ BIVANJA
Sara Monzalgi, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučevali literaturo o plavanju in pomenu plavanja za človeka, o razvoju plavalnega opismenjevanja v Sloveniji ter pomenu plavanja za razvoj otroka. Izpostavili smo možnosti učenja plavanja v predšolskem obdobju.. Preučili smo dosedanje raziskave in ugotovitve o plavanju otrok v predšolskem obdobju. V empiričnem delu je predstavljena primerjalna raziskava o vplivu bližine kopališč kraju bivanja otrok na predznanje in prilagojenost otrok na vodo. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 46 otrok vrtca Ljutomer, ki bivajo v bližini kopališča, in 33 otrok vrtca Sladki Vrh, ki v bližini kraja bivanja kopališča nimajo. Podatke smo pridobili s kvantitativno metodo/ocenjevalno lestvico na 10-urnem plavalnem tečaju predšolskih otrok obeh vrtcev. Za obdelavo podatkov smo uporabili kvantitativni metodi deskriptivna statistika in bivariantna analiza/t-test. Osnovna ugotovitev primerjalne raziskave je pokazala, da bližina kopališč kraju bivanja nima pomembnega vpliva na predznanje in prilagojenost otrok na vodo pred plavalnim tečajem. Po plavalnem tečaju pa so otroci vrtca Ljutomer izkazovali boljše rezultate, iz česar zaključujemo, da bližina kopališč kraju bivanja pozitivno vpliva na boljše usvajanje plavalnih znanj otrok na plavalnem tečaju.
Ključne besede: Plavanje, predšolski otrok, kraj bivanja, uspeh otrok na plavalnih tečajih.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2014; Ogledov: 1344; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (750,35 KB)

5.
MODELIRANJE ODLOČITVENEGA ZNANJA PRI IZBIRI KRAJA BIVANJA
Marija Markač, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problem izbire kraja bivanja. Ljudje so pogosto pred dilemo, kateri kraj bivanja je zanje najprimernejši. Oblikovali smo drevesno strukturo kriterijev za odločanje. Pomembno je poudariti, da se kriteriji od posameznika do posameznika lahko razlikujejo in predstavljajo različne uteži. V diplomskem delu smo precej pozornosti namenili odločanju, saj je dobro poznavanje odločanja predpogoj za dobro ocenjevanje. Cilj je bil pomagati ljudem pri izbiri kraja bivanja. Občinskim upravam in županom smo želeli prikazati slabosti njihovega kraja in jim predlagati izboljšave. Opisali smo metodo DEX in program DEXi in VREDANA. Ta programa sta nam v veliko pomoč pri večparametrskem odločanju, ki pokaže, katera od možnih izbir je najboljša. Z njima smo ocenili štiri alternative. Končni rezultat našega diplomskega dela je ocena posameznih alternativ in s tem glede na izbrane kriterije izbira najprimernejšega kraja za bivanje. Prav tako smo oblikovali naša priporočila za občinske uprave.
Ključne besede: Odločanje, Kraj bivanja, Dexi
Objavljeno v DKUM: 08.01.2013; Ogledov: 1148; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROK V URBANIH IN RURALNIH NASELJIH
Adrijana Niderl, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga staršev pri gibalnem razvoju otrok v urbanih in ruralnih naseljih smo želeli z rezultati anket ugotoviti vpliv staršev na gibalni razvoj otroka, ter kako kraj bivanja vpliva na gibalni razvoj predšolskega otroka. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali obstajajo bistveno pomembne razlike med družinami, ki živijo v urbanih naseljih in družinami, ki živijo v ruralnih naseljih. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoreticnega in empiricnega dela. V teoreticnem delu smo predstavili motoricni razvoj otroka, njegove faze in stopnje, posamezne gibalne sposobnosti ter dejavnike, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj. V nadaljevanju smo predstavili družino, njene funkcije, šport v družini, pomembnost ukvarjanja s športom v otroški in odrasli dobi, možnosti preživljanja prostega casa v družini ter vpliv kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. Empiricni del diplomskega dela zajema ugotovitve raziskave, ki smo jo naredili s pomocjo anketnega vprašalnika na vzorcu 132 staršev otrok, starih od 5 do 6 let, iz treh mestnih in treh podeželskih vrtcev. Namen raziskave je bil ugotoviti ali starši vplivajo na gibalni razvoj svojega otroka glede na kraj bivanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: vecina staršev je športno aktivnih veckrat na teden; najvecja ovira za športno aktivnost staršev samih in skupaj z otrokom je pomanjkanje casa; starši so športno aktivni skupaj s svojim otrokom veckrat na teden ali vsaj ob vikendih; 61% otrok ni vkljucenih v nobeno organizirano športno vadbo; otroci iz ruralnih naselij so manj športno aktivni od otrok iz urbanih naselij; otroci staršev, kateri so ali so bili sami športno aktivni, so bolj športno aktivni tudi njihovi otroci kakor otroci športno neaktivnih staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, družina in šport, vloga staršev, kraj bivanja
Objavljeno v DKUM: 11.09.2012; Ogledov: 2160; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (446,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici