SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Krajši delovni čas in krizne razmere : diplomsko delo
Dušanka Kovačec, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, krajši delovni čas, diplomska dela
Objavljeno: 27.07.2009; Ogledov: 2866; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (435,78 KB)

2.
NAČELO SORAZMERNOSTI PRAVIC PRI POGODBI O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM
Magdalena Mirkac, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je iz različnih vidikov predstavljen krajši delovni čas. Najprej sem predstavila pravne podlage, ki se nanašajo na delo s krajšim delovnim časom in sicer najpomembnejše vire, sprejete s strani MOD in ES, na podlagi katerih krajši delovni čas ureja tudi naša zakonodaja. Nadalje pa me je zanimal predvsem Zakon o delovnih razmerjih in 64., 65., in 66. člen tega zakona. Na začetku so opredeljeni še osnovni pojmi, značilnosti pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in posebnosti pri sklepanju takšnih pogodb. V osrednjem delu pa se osredotočim predvsem na načelo sorazmernosti pravic (pro rata temporis). V zvezi z načelom sorazmernosti nadalje predstavljam pravice delavca, ki mu gredo iz delovnega razmerja in prikažem katere so deljive in katere nedeljive. Zaradi celostnega pregleda krajšega delovnega časa pa obravnavam še krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu in izpostavim, da načelo sorazmernosti v teh primerih ne velja. Na koncu so na kratko razložene še možnosti in posebnosti, če se delavec zaposluje pri več delodajalcih ali če sklene pogodbo o zaposlitvi z dopolnilnim delom itd. Diplomsko delo pa zaključim z orisom aktualnih dogajanj povezanih s krajšim delovnim časom in primerjalnopravnim pregledom.
Ključne besede: Delo s krajšim delovnim časom, konvencija MOD št. 175, direktive ES, načelo sorazmernosti, deljive in nedeljive pravice, part-time zaposlitve pri več delodajalcih, dopolnilno delo, krajši delovni čas v posebnih primerih, krajši delovni čas v Evropski Uniji.
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 3422; Prenosov: 516
.pdf Celotno besedilo (655,16 KB)

3.
ATIPIČNE POGODBE O ZAPOSLITVI
Janja Plevčak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala temo atipičnih pogodb o zaposlitvi. Kot atipično pogodbo o zaposlitvi, lahko navedemo vsako pogodbo o zaposlitvi , ki ni tipična – pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih, določa nekaj vrst atipičnih pogodb o zaposlitvi; pogodba o zaposlitvi za določen čas; pogodba o zaposlitvi za krajši čas od polnega; pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku; pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del. Vsaka pogodba je natančneje opredeljena, našteti in opisani so pogoji, ki določajo sklenitev in so zahtevani po zakonu o delovnih razmerjih, ter določene posebnosti, ki opredeljujejo vsako pogodbo posebej. Vse te pogodbe o zaposlitvi na nek način odstopajo od pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, zato so posebej urejene. Zakon določa, pod kakšnimi pogoji se sme skleniti atipična pogodba o zaposlitvi in kakšne pravice in dolžnosti imata delavec in delodajalec, pri izvrševanju pogodbe. V enem izmed poglavij diplomskega dela se dotaknem tudi razmer na trgu dela v Sloveniji in Evropski uniji, saj se Evropski gospodarski prostor po vstopu Slovenije v EU razteza tudi nad Slovenijo. Kot je iz različnih poročil in statističnih raziskav zaznati, se krizne razmere po vsem evropskem prostoru odražajo približno enako. Povsod je zaznati padec zaposlenih in povečan odstotek nezaposlenih, ki kar vztraja oziroma se na določenih območjih celo povečuje, pri tem pa slovenski trg dela ni izjema.
Ključne besede: Atipične pogodbe, delovni čas, delovno razmerje, delavec, delodajalec, trg dela, delo, krajši delovni čas, določen čas, posebnosti.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1812; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (571,93 KB)

4.
KRAJŠI DELOVNI ČAS
Helena Polič Kosi, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam delovno razmerje za krajši delovni čas. Slovenska zakonodaja ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom. Prva oblika je klasična part-time zaposlitev, do katere pride na podlagi soglasja volj delavca in delodajalca. Razlogi za takšno delovno razmerje so lahko tako na strani delavca, kot tudi na strani delodajalca. Bistveni za to obliko sta načelo sorazmernosti ter prepoved diskriminacije. Druga oblika so primeri dela s krajšim delovnim časom, ko posebni zakoni določajo pravico delavca, da dela s krajšim delovnim časom, bodisi zaradi invalidnosti, zdravstvenih razlogov ali starševstva. Za to obliko je značilno, da se to razmerje približuje delovnemu razmerju za polni delovni čas. Sama pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je posebni ukrep, v sodni praksi poimenovan pozitivna diskriminacija. V nalogi obravnavam odprta vprašanja, ki se nanašajo na krajši delovni čas, med katerimi so delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom, plačilo za delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom ter opravljanje dela poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. V nalogi sem posebej poudarila primere zlorab, ki se dogajajo v praksi. Za obe obliki delovnega razmerja za krajši delovni čas sem v nalogi primerjalno prikazala ureditev v Avstriji.
Ključne besede: Krajši delovni čas, krajši delovni čas zaradi starševstva, načelo sorazmernosti, prepoved diskriminacije, delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom, prikrito delovno razmerje, posebni ukrepi kot pozitivna diskriminacija
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1430; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici