1. Obdavčitev digitalnega gospodarstva : magistrsko deloMarko Kristofič, 2022, magistrsko delo Opis: Digitalizacija je v svet ponesla četrto industrijsko revolucijo. Visoka mobilnost, neopredmetena sredstva, pomanjkanje fizične prisotnosti in klasičnih oblik stalnih poslovnih enot so le nekatere izmed dilem, ki so zakonodajalce postavili pred vprašanje, ali se z novostmi spopadati posamično ali problematiko urediti celostno. Paleta novih poslovnih modelov kot tudi digitalizacija že obsoječih, je tehtnico nagibala v prid sprejetju celostne mednarodne rešitve.
EU in OECD predstavljata dve glavni gonilni sili na področju razvoja novih davčnih ukrepov za pravično mednarodno obdavčitev digitalnega gospodarstva. Posebej pravila EU pri prilagoditvi obračunavanja DDV kažejo na nujnost hitre prilagoditve sistema obdavčitve za digitalno gospodarstvo. Evropska komisija je v želji po prilagoditvi novim razmeram na evropskem trgu predlagala sveženj za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva, s katerim bi začasno obdavčili dohodke od nekaterih digitalnih storitev, trajneje pa bi se oblikoval nov koncept pomembne digitalne prisotnosti. Neuspeh obeh predlaganih ukrepov je vodil v zastoj urejanja predmetne problematike na ravni EU.
Dogovor, dosežen pod okriljem OECD, prestavlja prvi večji korak k spremembi tradicionalnih mednarodnih davčnih pravil. Projekt BEPS je vodil do prvih idejnih rešitev in nazadnje dejanskih predlogov, izmed katerih se je konsenz dosegel s predlogom, ki je razdeljen na dva dela. Prvi steber zajema razširitev pooblastil držav za obdavčitev dobičkov podjetij, ki poslujejo v njihovi državi, vendar tam nimajo fizične prisotnosti. Hkrati bo uvedba prvega stebra ukinila vse sprejete enostranske ukrepe držav. Drugi steber globalnega davčnega dogovora uvaja najnižjo efektivno davčno stopnjo 15 odstotkov ter vključuje tri pravila za dosego tega cilja – pravilo vključitve dohodka (income inclusion rule), pravilo premalo obdavčenega dobička (under-taxed profits rule) in pravilo podvrženosti obdavčitvi (subject to tax rule).
Vendar pa je bila pot do sprememb na mednarodnem nivoju dolga, kar je zakonodajalce in teoretike vodilo v iskanje enostranskih rešitev predmetne problematike. Tako so se v praksi kot teoriji pojavile oblike obdavčitve, vendar pa se enostransko urejanje problematike v praksi ni izkazalo kot učinkovito, saj se strošek prepogosto enostavno prenese na končnega uporabnika. Nova pravila, dogovorjena v sklopu globalnega davčnega dogovora, ciljajo na ustavitev dirke proti dnu v mednarodnem davčnem pravu za namene. Skušalo se bo omejiti davčno načrtovanje in povečati efektivne davčne stopnje, predvsem v jurisdikcijah z nizko stopnjo obdavčitve.
Ključne besede: BEPS akcijski načrt, stalna poslovna enota, davek na digitalne storitve, kraj obdavčitve, izogibanje davkom, davčno načrtovanje, prenos dobička
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 125
 Celotno besedilo (522,59 KB) |
2. Vpogled v socialno geografijoVladimir Drozg, 2020 Opis: Socialna geografija spoznava, kako ljudje različnih socialnih lastnosti delujejo v prostoru in kako se njihovo delovanje v prostoru in materialnih stvareh, katere uporabljajo, odraža. V socialno vse bolj raznoliki družbi postaja tudi prostor vse bolj raznolik in členjen. Predpostavljamo, da so vzrok temu razlilčne oblike delovanja ljudi, kar je povezano z njihovimi socialnimi lastnostmi, pa tudi z lastnostmi prostora, kjer delujejo. Povedano drugače, če je delovanje ljudi različno, so različni tudi socialni prostori, ki ob tem nastajajo. Delovanje in zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb je osnovni dejavnik prostorske raznolikosti. Socialna geografija se zato ukvarja s človekom in s prostorom hkrati. Enkrat je izhodišče prostor, katerega raznolikost skušamo pojasniti z različnimi načini delovanja ljudi, drugič so v izhodišču različne socialne lastnosti ljudi, razmere v prostoru pa so posledica različnih oblik njihovega delovanja. Akterji, ki prostor ustvarjajo, so ljudje – posamezniki in socialne skupine. Pomembne so njihove socialne lastnosti, še posebej biološke, kot sta spol in starost, kulturne, denimo veroizpoved, ter ekonomske, med katere sodi materialni položaj. Ljudje različnih socialnih lastnosti različno delujejo v prostoru, medtem ko zadovoljujejo svoje potrebe. Med te uvrščamo bivanje, delo, izobraževanje, oskrbovanje, rekreacijo, komunikacijo ter sodelovanje v prometu.
Ključne besede: socialna geografija, socialni akterji, dejavnosti, socialne lastnosti, prostor, kraj
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 557; Prenosov: 53
 Povezava na datoteko |
3. Otrokova navezanost na krajGabrijela Makovec, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučevali selitve predšolskih otrok in sicer njihove odzive oziroma doživljanje procesa selitve. Navezanost lahko označimo kot odnos med otrokom in določeno osebo, ki je z njim v vsakodnevnem stiku (največkrat so to starši). Razvija se že na podlagi prirojenih signalov, ki jih pošilja otrok in daje staršem vedeti, da nekaj potrebuje. Jasna, specifična navezanost se prične kazati že pri približno osmem mesecu otrokove starosti, najbolj pomembna za njegov razvoj pa je varna navezanost. Otrok je v času svojega življenja v vsakodnevnem stiku z okoljem, kar pomeni, da se lahko naveže tudi na kraj bivanja. Najboljši pokazatelj otrokove navezanosti na kraj je njegov odziv oziroma doživljanje procesa selitve. Naš primarni cilj je ugotoviti značilnosti zadnje selitve predšolskih otrok in kako predšolski otroci doživljajo selitev. Z analizo podatkov, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da je večina predšolskih otrok pozitivno doživljala selitev. Otroci niso iskali bližine s starim bivališčem, protest ob selitvi ni bil prisoten, prav tako ne negativni čustveni odzivi. Do zastoja ali nazadovanja v razvoju otrok ni prišlo. Ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela, smo podrobneje predstavili v sklepnem delu.
Ključne besede: predšolski otrok, navezanost, kraj bivanja, menjava bivališča, odziv na selitev
Objavljeno v DKUM: 31.01.2020; Ogledov: 989; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,78 MB) |
4. Pravno-ekonomski vidiki obdavčitve elektronskih storitev v sloveniji in izven njeMaruša Sakelšek, 2018, magistrsko delo Opis: Pred leti so bile elektronsko opravljene storitve omejene na razmeroma ozek krog zavezancev, predvsem je šlo za velike multinacionalke in državne monopole, danes pa temu ni več tako. Razvoj sodobnih tehnologij, visoka dostopnost spleta ter vse večja pripravljenost potrošnikov za nakup blaga in storitev preko tega omogočajo vstop na mednarodni trg tudi mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem. Splet je namreč orodje, ki jim omogoča, da z razmeroma nizkimi stroški dosežejo svoje potencialne kupce na globalni ravni.
V magistrskem delu govorimo o pravno-ekonomskih vidikih obdavčitve elektronskih storitev. Predstavljamo novosti oz. spremembe zakonodaje, ki so v povezavi z obdavčitvijo elektronskih storitev začele veljati s 1. januarjem 2015, ter posledice teh sprememb v praksi. Podrobno predstavljamo posebno ureditev, sistem mini VEM, ki se je uveljavil s 1. januarjem 2015, ter prikažemo praktični primer oddaje posebnega obračuna DDV preko portala eDavki.
V nadaljevanju primerjamo obravnavo elektronskih storitev glede na sedež in status prejemnika na primerih slovenskega in britanskega podjetja ter se dotaknemo brexita in njegovega vpliva na opravljanje elektronskih storitev.
Posebno poglavje smo posvetili problematiki na področju elektronskih storitev, predvsem na podlagi sodb Sodišča EU, predstavili pa smo tudi ključne smernice Evropske komisije v zvezi z modernizacijo obstoječega sistema DDV v EU in do sedaj sprejete spremembe zakonodaje za naslednja tri leta ter pričakovane posledice njihovega sprejetja.
Dotaknili smo se še vprašanja, zakaj se multinacionalke raje odločajo za odpiranje podjetij v tujini, predvsem na Irskem, in ne v Sloveniji, ter podajamo predloge, s katerimi bi lahko področje obdavčitve elektronskih storitev še izboljšali.
Ključne besede: elektronske storitve, elektronsko opravljene storitve, kraj opravljanja storitev, sistem mini VEM, eDavki
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 767; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,83 MB) |
5. Mednarodna pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitevMarko Garmut, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje mednarodno pristojnost v pogodbenih zadevah, še posebej pa se osredotoča na točko b) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, ki določa mednarodno pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitev. Glede na kompleksnost te specialne pristojnosti, je pomembna natančna opredelitev pojmov, saj je od pravilne določitve mednarodne pristojnosti lahko odvisna tudi rešitev konkretnega spora. Sodišče EU se je v postopkih predhodnega odločanja ukvarjalo s številnimi zadevami povezanimi z mednarodno pristojnostjo v pogodbenih zadevah, vendar še vedno obstajajo sporna vprašanja. V zvezi z zahtevkom za izročitev blaga sem ugotovil, da je izključena uporaba prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V pogodbah o prodaji blaga se kolizijska pravila ne morejo uporabiti, saj takšna rešitev ni v skladu s ciljem in sistemom omenjene uredbe. Mednarodna pristojnost v pogodbenih razmerjih predstavlja tudi izjemo od splošne pristojnosti in te je potrebno razlagati ozko, zato je bolje, da se za ta primer pristojnost utemelji na podlagi splošne pristojnosti, določene v 4. členu Uredbe 1215/2012 ali pa na podlagi tihe privolitve, določene v 26. členu omenjene uredbe. Prav tako Sodišče EU ni podalo odgovora na vprašanje, ali se lahko uporabijo pravila točke a) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, v primeru kraja dostave blaga v tretji državi, če se zahtevek glasi na plačilo kupnine, ki jo je treba plačati v državi članici EU. V tem primeru je pomembna točka c) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, po kateri se celotno razmerje presoja po točki a), ki določa mednarodno pristojnost glede na posamezni zahtevek in ne v skladu s krajem izpolnitve karakteristične obveznosti. Smisel te rešitve je, da se sploh lahko uporabi prvi odstavek 7. člena Uredbe 1215/2012, saj je podana tesna navezna okoliščina med krajem in plačilom kupnine. Tako bi zadevno sodišče učinkoviteje in bolj ekonomično odločalo o zadevi, ker bi odločalo v kraju predvidenega plačila kupnine. Potrebno je upoštevati tudi povezanost pogodb o prodaji blaga in pogodb o opravljanju storitev. Ta pravila imajo namreč isto zgodovino nastajanja, sledijo istemu cilju in imajo enak položaj v sistematiki Uredbe 1215/2012. Torej bodo rešitve uporabljene za eno vrsto pogodbe, enake tudi za drugo, razen kadar sama narava pogodb tega ne dopušča.
Ključne besede: Uredba 1215/2012, mednarodna pristojnost, pogodbena razmerja, blago, storitve, kraj dostave blaga, kraj opravljanja storitev, Sodišče EU, sodna praksa.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 1303; Prenosov: 173
Celotno besedilo (955,64 KB) |
6. Mednarodna pristojnost v sporih zaradi kršitev avtorske pravice - pomen odločbe SEU v zadevi Pinckney proti KDG MediatechOžbe Brezovec, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se nanaša na člen 7(2) BU Ia glede mednarodne pristojnosti v sporih zaradi kršitev avtorske pravice ter analizo zadeve Pinckney. Gre za delikte v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo po BU Ia, ki se razlagajo (evro)avtomno, torej neodvisno od morebitnih interpretacij po pravu posameznih držav članic. Tožnik ima vselej možnost po pravilu splošne pristojnosti (actor sequitor forum rei) tožiti pred sodiščem države članice, kjer ima toženec domicil, lahko pa se odloči, da bo spor sprožil tudi po pravilih posebne pristojnosti, ki so za delikte in kvazidelikte določene v členu 7(2) BU Ia in sicer, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka.
Odločba SEU v zadevi Pinckney ki močno poseže v temeljno načelo interpretacije BU Ia o restriktivni razlagi izjem od splošne pristojnosti. SEU je v zadevi Pinckney kot zadosten kriterij za določitev mednarodne pristojnosti določilo dostopnost spletne strani. S tako odločitvijo je odstopilo od sodne prakse SEU. Prav tako je odločilo, da je mednarodno pristojnost mogoče utemeljiti na podlagi škodne posledice, ki jo je storila tretja oseba, ki je domnevno ravnala skupaj s toženo stranko, kar je v nasprotju z odločbo SEU v zadevi Melzer. Zavrnilo je tudi test neposredne dejavnosti kot kriterij vzpostavljen iz zadev Pammer in Hotel Alpenhof, po katerem bi morali usmerjati dejavnost v določeno državo članico, da bi lahko pred njenim sodiščem sprožil spor. Sam kriterij dostopnosti spletne strani ogroža razširitev forum shoppinga, saj se dejansko spor lahko sproži v katerikoli državi članici, kjer je mogoče dostopati na dotično spletno stran.
Ključne besede: Pinckney, Shevill, Pez Hejduk, Bruseljska uredba Ia, avtorska pravica, forum shopping, kraj škodljive posledice
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1303; Prenosov: 117
Celotno besedilo (568,67 KB) |
7. Gibalne sposobnosti učencev 4. in 5. razreda v povezavi z njihovim učnim uspehom in krajem bivanjaDenis Kokol, 2017, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako sta v posameznem okolju povezana učni uspeh in gibalna učinkovitost ter ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih glede na kraj bivanja. Vzorec je zajemal skupaj 307 otrok, ki prihajajo iz treh osnovnih šol v območju Slovenskih goric (podeželske) in iz treh osnovnih šol v Mestni občini Maribor (mestne). Podatki telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti so bili zbrani iz podatkovne zbirke športnovzgojni karton, osnovnošolci vključeni v raziskavo pa so bili razdeljeni glede na kraj bivanja (podeželje, mesto), razred (4. razred, 5. razred) in glede na učni uspeh oz. skupno povprečno oceno petih učnih predmetov (zelo nizka povprečna ocena, srednja povprečna ocena, dokaj visoka povprečna ocena, zelo visoka povprečna ocena). Podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo razlike med telesnimi značilnostmi in gibalnimi sposobnostmi ugotavljali s t-preizkusom, povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti pa z analizo variance. Statistično značilne razlike smo določali na ravni tveganja P≤0,05. Rezultati kažejo pozitivno povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti, kar pomeni, da so učno uspešnejši učenci gibalno sposobnejši, ugotovitev pa velja za obe okolji bivanja ter obe starostni skupini. Ugotavljamo, da se v 4. razredu otroci podeželskih in mestnih šol med seboj ne razlikujejo v telesnih značilnostih, medtem ko so v 5. razredu podeželski otroci težji in imajo več podkožnega maščevja. Kot gibalno učinkovitejši so se v povprečju izkazali podeželski četrtošolci in petošolci, pri čemer so se v 4. razredu statistično značilne razlike v korist podeželskih otrok pokazale pri enem gibalnem testu, v 5. razredu smo takšno razliko opazili pri dveh gibalnih nalogah.
Ključne besede: športnovzgojni karton, telesni razvoj, gibalni razvoj, kraj bivanja, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1612; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. Grafika in moj domači krajUrška Juhart, 2016, magistrsko delo Opis: Vsebino magistrskega dela sem razdelila na teoretični in pedagoški del ter na samostojno praktično ustvarjanje na grafičnem področju.
V prvem delu sem namenila nekaj besed odločitvi o izbrani temi.
Sledijo poglavja, v katerih sem se oprla na teoretična dognanja o umetnosti in grafični umetnosti, s kratkim vpogledom v zgodovino grafične umetnosti.
Drugi del sem namenila pedagoškemu delu in s tem grafičnemu projektu, ki smo ga izvedli v osnovni šoli na Polzeli. Projekt smo izvedli z učenci od 1. do 9. razreda. Grafične tehnike smo prilagajali učnemu načrtu in starostni stopnji učencev, pri tem pa smo stremeli k temu, da smo se v vsakem razredu posluževali različnih tehnik ploskega, visokega in globokega tiska.
Nekaj nastalih del sem po določenih kriterijih nato še ovrednotila.
V tretjem delu sem se osredotočila na samostojno praktično ustvarjanje. Raziskovanje različnih pristopov in tehnoloških postopkov v grafičnem mediju sem začela z direktnim odtiskovanjem rastlin po postopku tehnike s premično šablono. V mojih primerih šablono predstavljajo rastline, ki se štejejo kot ready-made šablone. Matrico sem postopno nadgrajevala s kombiniranjem z drugimi grafičnimi tehnikami. Najprej sem šablone rastlin kombinirala z linorezom, nato sem dodajala še druge materiale s strukturno značilnimi površinami, ki s tiskanjem na papir ali na drugo podlago prenesejo prepričljivo materialnost površine. Tako sem z različnimi pristopi prišla do edinstvene grafične tehnike kolažnega tiska.
Ker pa moja pot eksperimentiranja ni bila omejena le na postopke tiskanja, ampak tudi na izdelavo nekaterih materialov in pripomočkov za tiskanje, sem del vsebine namenila opisu izdelave želatinaste plošče, ki mi je služila kot podlaga pri ročnem tiskanju in izdelavi ročno narejenega papirja, na katerega sem ročno ali strojno tiskala.
Za konec sem nekaj besed namenila še organizaciji in postavitvi razstave, kjer smo predstavili nastale otroške in moje lastne grafične liste.
Ključne besede: narava, domači kraj, eksperimentiranje, grafika, grafični projekt, kolažna tehnika, šablonski tisk, ready-made šablona.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2017; Ogledov: 1713; Prenosov: 230
Celotno besedilo (18,54 MB) |
9. DAVEK NA DODANO VREDNOST - MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTINives Vrečič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti tako v Sloveniji, kot v EU in določenih državah članicah. Da lahko razumemo kako se uporabljajo pravila za mehanizem obrnjene davčne obveznosti so v začetku naloge opredeljeni pojmi: predmet obdavčitve, davčni zavezanec, identifikacija za namene davka na dodano vrednost, ter kraj obdavčljivih transakcij.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti pomeni prevalitev davčnega bremena iz prodajalca na kupca oz. od izvajalca storitev na naročnika in je vsebovan že v splošnem pravilu o kraju obdavčljivih storitev. Je orodje za boj proti utajam in izmikanju plačila davka na dodano vrednst. Z novelo Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1B pa se je v naš pravni sistem vnesel mehanizem obrnjene davčne obveznosti tudi za določene rizične dejavnosti z vidika utaje davkov. Novela je implementirala opcijsko ureditev mehanizma obrnjene davčne obveznosti Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Prevalitev obveznosti za rizične dejavnosti pa velja samo med zavezanci za davek na dodano vrednost znotraj posamezne države članice.
Ker je direktiva mehanizem obrnjene davčne obveznosti določila opcijsko, se pravila za uporabo in transakcije pri katerih se mehanizem uporabi, med državami članicami razlikujejo.
Pravo se nenehno razvija. Komisija je 7. aprila 2016 predstavila akcijski načrt za posodobitev sistema DDV v EU. Cilj tega načrta je preoblikovati sedanji sistem DDV v EU, da bo enostavnejši, bolj odporen na goljufije in prijaznejši za podjetja. Zajema načela za prihodnji enotni evropski sistem DDV, kratkoročne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, načrte za preureditev znižane stopnje DDV, predloge za poenostavitev davčnih predpisov in elektronskega poslovanja, pa tudi napoved svežnja na področju DDV, ki bo vseboval olajšave za mala in srednja podjetja. V središču je predlog, pri katerem se pri čezmejni dobavi blaga uporabi načelo države izvora.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, kraj obdavčitve, identifikacijska številka za namene DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 2098; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,15 MB) |
10. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ - KRAJ OPRAVLJANJA STORITEV V SISTEMU DDVIngrid Skitek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bom opredelila storitve po Zakonu o davku na dodano vrednost ter pomen kraja obdavčitve pri storitvah. Opisala bom kratek zgodovinski pregled razvoja pravil v Evropski skupnosti. Predstavljena bosta dva sistema pravil za določanje kraja opravljenih storitev (splošno pravilo ter posebna pravila) ter opis le teh. Določitev kraja obdavčitve storitve z davkom na dodano vrednost je področje, na katerem so se v preteklih letih dogajale številne spremembe v zakonodaji Evropske skupnosti in posledično tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic. Kadar davčni zavezanec opravi storitve v drugi državi članici, kot ji pripada sam, oziroma kadar se opravijo storitve med subjektoma iz različnih držav, je potrebno določiti, kateri državi pripada davek. Določitev kraja obdavčitve ima zato v teh primerih velik pomen in pomembnost.
Način določanja kraja obdavčitve je pri storitvah nekoliko poseben, saj v nekaterih primerih temelji na domnevi, da je kraj opravljanja storitev drugje, kot pa so storitve dejansko opravljene. Takšen način določanja kraja obdavčitve sledi temeljnim načelom ureditve davka na dodano vrednost, to je obdavčitev po kraju dejanske potrošnje.
Ključne besede: Zakon o davku na dodano vrednost, kraj obdavčitve storitev, splošno pravilo, posebno pravilo, davčni zavezanec, poslovanje davčnih zavezancev.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1327; Prenosov: 91
Celotno besedilo (837,50 KB) |
