| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Geološke in geomorfološke značilnosti Boškega hribovja in raba tal s posebnim ozirom na osameli kras
Jožica Černogoj, 2016, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomskega dela je osameli kras na Boškem hribovju. V nalogi sem proučila geološke in geomorfološke značilnosti Boča. Osredotočila sem se na najpogostejše kamnine, ki se pojavljajo na obravnavanem območju. Poleg apnenca in dolomita, ki prevladujeta na višjih vzpetinah ter na severnem in severozahodnem pobočju, so drugod v veliki meri zastopani še pesek, peščenjak, konglomerat in lapor. Pri geološki zgradbi so me zanimali predvsem dolomit in apnenci, predvsem njuna razširjenost in zakraselost. Veliko pozornost sem posvetila tudi rabi tal, predvsem kako na rabo tal vplivajo različni naravnogeografski dejavniki. Veliko podatkov sem dobila s pomočjo proučevanja na terenu in iz različnega kartografskega gradiva, obdelovala pa sem jih tudi s pomočjo GIS-ov. Proučila sem tudi mineralne in termalne izvire na območju krajevne skupnosti Kostrivnica. Izviri so bili pomembni v preteklosti in so pomembni še danes, saj iz nekaterih še vedno črpajo mineralno vodo, ki jo nato polnijo v polnilnici Kolinska. Močno je razvit tudi zdraviliški turizem. Ker je Boško hribovje že od nekdaj bogato z kamninami in lesom, sem v nalogi raziskala, kako so ljudje znali te surovine izkoristiti. Ugotovila sem, da zelo dobro, saj je v preteklosti po celotnem obravnavanem območju bilo razvito žganje apna, kamnoseštvo, glažutarstvo, na območju Kleč in Hrastovca pa tudi rudarstvo. O obstoju teh dejavnosti marsikje še vedno pričajo njihovi ostanki. Boško hribovje je nekaj posebnega tudi zaradi apnenčaste in dolomitne podlage. Ta je zaradi vode in v njej raztopljenega CO2 iz zraka in prsti, postala propustna. Zaradi tega Boč nima površinskih voda, ampak vsa voda ponikne v notranjost. Apnenec in voda sta v preteklosti ustvarila različne kraške oblike, ki sem jih poiskala na terenu in podrobneje preučila. Takšno območje, ki ni tipično za ta del Slovenije, imenujemo osameli kras ali kras v malem. Na koncu sem vse obravnavane kraške oblike in nekatere zanimivosti povezala v dve kraški učni poti, ki bosta potekali po celotnem Boškem hribovju. Obiskovalci bodo tako lahko kras in nekatere njegove oblike spoznavali na štajerskem koncu Slovenije.
Ključne besede: Boško hribovje, kras, osameli kras, raba tal, apnenec, dolomit, kraški pojavi, izviri vode, kraška učna pot.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 799; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (13,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici