| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava lastnosti kakovosti mesa in trupa med prašiči krškopoljske pasme z modernimi selekcioniranimi križanci : Diplomsko delo
Nika Pušnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bila primerjava modernih križancev s krškopoljskimi prašiči pri reji v identičnih pogojih glede rastnosti, kakovosti mesa, lastnostih trupa ter biokemičnih lastnostih mišičnine in maščobe. V poskus je bilo vključenih po 7 prašičev vsakega genotipa, ti pa so bili vhlevljeni pod identičnimi pogoji (enaka nastanitev in krma). Med poskusom smo spremljali težo živali, po zakolu pa smo izvedli meritve klavnih trupov (meritve dolžine trupa, slanine in mišice), tehnoloških parametrov mesa na mišici longissimus dorsi (pH, barva, marmoriranost, sposobnost za vezanje vode, strižna trdota) ter določili biokemične parametre kakovosti mesa in hrbtne slanine (kemična in maščobno kislinska sestava). Prašiči obeh genotipov so imeli ob začetku poskusa enako težo (27 kg), nato pa so moderni mesnati križanci v celotnem poskusnem obdobju dosegali višje priraste in posledično višjo končno težo. Prašiči slovenske avtohtone pasme so bili znatno bolj zamaščeni in manj omišičeni, kar je imelo za posledico tudi manjšo mesnatost klavnega trupa kot pri modernih križancih. Tudi delež intramuskularne maščobe je bil pri krškopoljskih prašičih višji za več kot 150 %. Med genotipoma smo ugotovili tudi nekaj razlik v kakovosti mesa. Krškopoljski prašiči so izkazali bolj intenzivno in rdečo barvo mesa (v skladu z večjo vsebnostjo mišičnega pigmenta), nekoliko višji končni pH in nekoliko večji nivo oksidacije, po drugi strani pa med genotipoma nismo ugotovili razlik v tehnološki kakovosti mesa (strižni trdoti ter sposobnosti za vezanje vode) in nekaterih drugih lastnostih (vsebnost in topnost kolagena).
Ključne besede: prašiči, krškopoljski prašič, moderni križanci, rastnost, kakovost mesa
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. Priložnosti pri oblikovanju kulinaričnih dogodkov: zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašiča : zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašiča
Miša Podberšič, 2024, diplomsko delo

Opis: Slovenija je kot nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 doprinesla k večjemu razvoju gastronomije v Sloveniji. Sem spadajo tudi kulinarični dogodki, ki jih je veliko. Slovenske regije organizirajo dogodke in festivale na temo lokalnih jedi. Opazili smo, da je v Posavju avtohtoni krškopoljski prašič potencial za razvoj lokalnega in slovenskega turizma. Ni pomemben samo za razvoj turizma, ampak tudi za informiranje ljudi o avtohtoni slovenski pasmi ter promociji Društva rejcev krškopoljskega prašiča, njegovih članov in gostinskih ponudnikov ter ponudnikov produktov iz krškopoljskega prašiča. Eden izmed namenov Evropske gastronomske regije je prav tako informirati lokalno skupnost o zavedanju lastne tradicije. V ta namen smo s pomočjo anketnih odgovorov potencialnih obiskovalcev in potencialnih sodelujočih izdelali načrt za kulinarični dogodek Okusi krškopoljca. Ugotovili smo, da si ljudje želijo tovrstnega dogodka, prav tako želijo rejci krškopoljskega prašiča, gostinski ponudniki jedi iz krškopoljskega prašiča ter strokovnjaki, sooblikovati dogodek s svojimi idejami, znanji in veščinami. Z dogodkom želimo obiskovalce spoznati s krškopoljskim prašičem, in sicer ne samo s kulinariko, ampak želimo predstaviti tudi njegove značilnosti ter pomen avtohtonosti.
Ključne besede: Evropska gastronomska regija, gastronomija, kulinarični dogodki, krškopoljski prašič, načrtovanje dogodka
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

3.
Vpliv mutacije gena ryr1 na lastnosti pršuta pri krškopoljskih prašičih
Katarina Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo preučevali vpliv mutacije gena RYR1 na lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 37 kastratov pasme krškopoljski prašič, od tega je bilo 46 % prašičev heterozigotnih nosilcev mutacije (N/n), preostali pa so bili mutacije prosti (N/N). Pred začetkom predelave smo krojena stegna stehtali, izmerili vrednost pH ter parametre barve (L*, a* in b* v mišicah gluteus medius in gluteus profundus). Spremljali smo izgube teže med predelavo, na končnem izdelku pa smo prav tako izmerili barvne parametre (L*, a* in b* v mišicah semimembranosus – SM, biceps femoris – BF in semitendinosus – ST), določili kemijsko sestavo ter reološke lastnosti s pomočjo testov TPA in SR v mišicah BF in SM. Pri genotipu N/n smo ugotovili nekoliko višje izgube med predelavo v primerjavi z genotipom N/N, vendar so bile razlike statistično značilne (P < 0,05) le v fazi soljenja (1,3 odstotne točke). Pri končnem izdelku je bila vsebnost beljakovin višja (P < 0,05) pri genotipu N/n v mišici BF.. Razlike smo opazili tudi pri vsebnosti intramuskularne maščobe, ki je pri nosilcih mutacije nižja (P < 0,05) v mišici BF. Pri vsebnosti vlage, soli, nebeljakovinskega dušika, indeksu proteolize in aktivnosti vode ni bilo statistično značilnih razlik. Pri reoloških značilnostih smo opazili nižji (P < 0,05) relaksacijski indeks in tendenco (P < 0,10) po manjši adhezivnosti, oboje v mišici BF pri genotipu N/n v primerjavi z N/N. Rezultati raziskave so sicer pokazali nekatere razlike v kakovosti in sestavi pršuta med preučevanima genotipoma prašičev, vendar pa so ugotovljene razlike relativno majhne.
Ključne besede: mutacija gena RYR1, pršut, krškopoljski prašič
Objavljeno v DKUM: 20.10.2020; Ogledov: 1365; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (517,46 KB)

4.
Primerjava mer velikosti gnezda, izgub med laktacijo in spolne strukture v gnezdu med haremskim in načrtnim pripustom pri krškopoljskem prašiču
Urban Gajšt, 2020, diplomsko delo

Opis: V prašičereji se rejci pretežno poslužujejo dveh načinov oplojevanja svinj. Najpogosteje se odločajo za osemenjevanje, drugi način pa je naravni pripust, kakršen je haremski pripust, ali načrtno parjenje. Medtem ko so primerjalne študije mere reprodukcije med osemenjevanjem in naravnim pripustom relativno dobro zastopane, pa primerjalnih podatkov med različnimi načini naravnega pripusta pravzaprav ni. Cilj te študije je bil primerjati mere reprodukcije/gnezda med haremskim in načrtnim pripustom. V raziskavo je bilo vključenih 21 plemenskih svinj, pri katerih je bilo opravljenih 145 pripustov. Izmed 145 obravnavanih pripustov je bilo 78 načrtnih in 67 pripustov haremskega tipa. Z raziskavo smo ugotovili, da način pripusta ne vpliva na število rojenih pujskov, izgube med laktacijo in spolno razmerje pujskov (p ≥ 0.05). Statistično značilne razlike (p ≤ 0.05) so se pojavile samo v parametru mrtvorojeni pujski v povezavi z načinom pripusta in zaporedno prasitvijo, pri čemer je več mrtvorojenih pujskov v prvih prasitvah (1.-3. zaporedna prasitev) pri haremskem pripustu, medtem ko pri načrtnem pripustu mrtvorojeni pujski naraščajo v kasnejših prasitvah (7.-11. zaporedna prasitev). Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ob primerni izvedbi med obravnavanima tipoma naravnega pripusta ni razlik v uspehu reprodukcije. Kljub temu pa je pri izbiri načina naravnega pripusta potrebno upoštevati zaporedno prasitev svinj.
Ključne besede: haremski pripust, načrtno parjenje, mere reprodukcije, krškopoljski prašič
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 1119; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (598,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici