| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSS
Peter Rižnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe. Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG. Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Objavljeno: 18.02.2010; Ogledov: 2448; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (464,63 KB)

2.
Kupčeva pravica do razdora pogodbe po Konvenciji Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - analiza sodne prakse
Barbara Carević, 2010, diplomsko delo

Opis: Razdor je po svoji vsebini najostrejša sankcija, ki je kupcu na voljo, zaradi prodajalčeve kršitve. Osnovna posledica razdora je prenehanje vseh obveznosti, ki so bile predmet pogodbe. Poskuša se vzpostaviti stanje, kot da med strankama ni prišlo do poslovnega odnosa. Nobene druge sankcije, kot so na primer izpolnitveni zahtevek, zahtevek za znižanje cene, odškodnina, nimajo tako prodornih učinkov. Po CISG je razdor pogodbe enostranska pravica kupca, da razdre pogodbo, zgolj z izjavo o razdoru. CISG ne pozna avtomatičnega razdora pogodbe. Razdrtje je možno le, če gre za bistveno kršitev, in sicer le na podlagi izrecne izjave o razdrtju in njeni notifikaciji. Izjava o razdoru učinkuje le, če je o njej obveščena druga stranka. CISG je glede izjave o razdoru strožja kot glede drugih notifikacijskih sporočil, za katerih učinkovanje ni nujno, da jih naslovnik prejme, če je bilo vse storjeno v skladu s konvencijo. Prav tako ni moč razvezati pogodbe s konkludentnimi dejanji. Učinkuje samo izjava, v kateri upravičenec obvesti kršilca o razdoru pogodbe. Pravica kupca je urejena v 49. členu CISG. Kupec lahko razdre pogodbo, če pomeni kršitev katerekoli obveznosti, ki jo je imel prodajalec na podlagi pogodbe ali te konvencije, bistveno kršitev. Nebistvena kršitev razveze ne omogoča, razen če blago ni bilo dobavljeno. V tem primeru gre že po sami CISG za prekvalifikacijo v bistveno kršitev, če kupec pred tem neuspešno uveljavlja izpolnitveni zahtevek. Pravica nastane po tem, ko preteče dodatni rok za izpolnitev obveznosti, in prodajalec tudi v tem roku dobave ne opravi. Le, če prodajalec pred potekom roka izjavi, da ne bo izpolnil obveznosti, nastane pravica že v tem trenutku. Razdor je enostransko dejanje, o katerem odloča izključno kupec, ki z izjavo svoje pravice ne sme nepotrebno zavlačevati. Da ne izgubi pravice, jo mora uveljaviti v primernem času. Razdor pogodbe je sredstvo, ki služi kot zadnje sredstvo (ultima ratio) in se uporablja, ko se od kupca ne more več pričakovati, da bo nadaljeval pogodbo. Pod pogojem, da so izpolnjene vse predpostavke za prekinitev pogodbe, je kupec upravičen le-to kadarkoli razdreti.
Ključne besede: CISG, kršitve pogodbenih obveznosti, razdor pogodbe, bistvena kršitev
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2499; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
SODELOVALNA DOLŽNOST UPNIKA - PRIMERJAVA SLOVENSKE, MEDNARODNE IN BRITANSKE UREDITVE
Petra Weingerl, 2011, diplomsko delo

Opis: Sodelovalna dolžnost upnika (ang. duty to mitigate) je načelo, s katerim se limitira višina odškodnine, ki jo mora dolžnik povrniti upniku za povzročeno škodo. V skladu s tem načelom mora oškodovana stranka storiti razumne ukrepe, da bi se škoda zmanjšala, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine v višini izgube, ki bi se ji z razumnimi ukrepi lahko izognila. V praksi se pogosto zgodi, da oškodovana stranka ne stori ničesar, da bi preprečila povečanje že nastale škode, čeprav je v njeni moči, da bi lahko to storila z razumnimi ukrepi. Njena aktivnost je omejena na terjanje odškodnine, čim se da ugotoviti obseg nastale škode, ki je morda tudi zaradi njene pasivnosti večja kot bi bila, če bi ravnala v skladu s svojo sodelovalno dolžnostjo. Iz načela dobre vere izhaja, da za škodo, ki bi se ji oškodovana stranka lahko izognila, ni kompenzacije. Vendar pa sodelovalna dolžnost ne pomeni dolžnosti v pravem pomenu besede, ki bi narekovala sankcijo v primeru kršitve. Upnik lahko mirno ignorira svojo dolžnost, a v tem primeru ni upravičen do poplačila celotne škode, ki mu je nastala, če bi se lahko delu le-te izognil. Gre za pomemben element korekcije načela popolne odškodnine, kadar je v upnikovi sferi možnost zmanjšanja škode, pa ostane pasiven. Pri tem ni pomembno, če je bil upnik v izvrševanju sodelovalne dolžnosti uspešen, pomembno je, da je ravnal skrbno in uporabil vse razumne ukrepe. Kateri so ti ukrepi in kako daleč sega ta dolžnost je stvar presoje od primera do primera (ang. case-by-case analysis), pri čemer je v veliko pomoč sodna praksa. Ureditev sodelovalne dolžnosti upnika je v slovenski, mednarodni in britanski ureditvi zelo podobna. V poštev pride le pri eni vrsti civilnih sankcij, pri odškodnini. Razlike so predvsem v bolj ali manj natančnih dikcijah, na primer glede obsega zmanjšanja odškodnine. Razlike so tudi glede povrnitve stroškov, nastalih s storitvijo razumnih ukrepov in glede možnosti sporazumne izključitve te dolžnosti. Teorija in praksa zavzemata različna stališča glede vprašanja, ali je potrebno storiti razumne ukrepe za zmanjšanje škode, če še ni prišlo do kršitve pogodbe, možne rešitve pa se razlikujejo tudi glede na ureditev.
Ključne besede: sodelovalna dolžnost upnika, kršitev pogodbe, obseg odškodnine, zmanjšanje odškodnine, razumni ukrepi, skrbnost, povrnitev stroškov
Objavljeno: 25.07.2011; Ogledov: 2600; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
OPROSTITEV ODGOVORNOSTI PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O POGODBAH O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tatjana Božič, 2011, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga (CISG) temelji na načelu stroge odgovornosti in teži k izpolnitvi obligacij, zato le izjemoma, v točno določenih primerih, dopušča izključitev odgovornosti. IV. odsek IV. poglavja, i.e. čl. 79 in 80 CISG določata, pod katerimi pogoji se lahko stranka, ki ni izpolnila pogodbe, razbremeni odgovornosti. Čl. 79 CISG omogoča dolžniku, ki krši svoje pogodbene obveznosti, da se razbremeni odgovornosti v kolikor dokaže, da je bila neizpolnitev posledica nepredvidljive in nepremostljive ovire, izven njegovega nadzora. V kolikor je neizpolnitev posledica neizpolnitve s strani tretje osebe, ki jo je dolžnik angažiral pri izpolnitvi dela ali celotne pogodbe, bo dolžnikova odgovornost izključena le v kolikor bo šlo za oviro, izven njegovega nadzora ter v kolikor tudi tretja stran, ki ji je bilo sodelovanje pri izpolnitvi zaupano, izpolnjuje kriterije za oprostitev. Kadar ovira le začasno prepreči izpolnitev pogodbe, velja oprostitev le za čas, ko ovira traja. Da bi lahko upnik izvršil pravna sredstva, ki so mu na voljo po CISG je nujno, da dolžnik, katerega izpolnitev je ovirana ali preprečena, o tem obvesti upnika, saj bo v nasprotnem primeru odgovarjal za škodo, ki bi mu zaradi opustitve notifikacije nastala. Oprostitev odgovornosti po čl. 79 CISG se nanaša le na oprostitev dolžnosti plačila odškodnine. Na ostala pravna sredstva, ki jih ima upnik po CISG, določba ne vpliva in je prost pri tem, da jih izvrši. Druga določba IV. odseka, i.e. čl. 80 CISG preprečuje, da bi se upnik skliceval na dolžnikovo neizpolnitev, če jo je povzročil sam s svojim dejanjem ali opustitvijo. Določba poleg odškodninske odgovornosti izključuje tudi druga pravna sredstva, ki jih CISG nudi upniku.
Ključne besede: CISG, oprostitev odgovornosti, kršitev pogodbe, neizpolnitev, odškodnina, ovira izven nadzora stranke, ravnanje ali opustitev upnika
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 2409; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (992,87 KB)

5.
Prodajalčeva kršitev pogodbe in jamčevalni zahtevki po Obligacijskem zakoniku in Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga
Aleksandra Kalacun, 2012, magistrsko delo

Opis: Nacionalne pravne ureditve, ki urejajo prodajno pogodbo, so različne. Ker pa je kupoprodajna pogodba najbolj razširjen pravni posel, ki se pogosto sklepa v mednarodnem prometu, je smiselno, da imamo poenotena materialnopravna pravila glede prodajne pogodbe v mednarodnem prometu. Mednarodno prodajo blaga ureja Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kjer se prepletajo kontinentalni (civil law) in anglosaksonski (common law) pravnih redi. Slovenski pravni red je del kontinentalnih pravnih redov. Ker pa so med anglosaksonskimi in kontinentalnimi pravnimi redi razlike glede ureditve prodajne pogodbe, bom predstavila razlike kakor tudi podobnosti glede jamčevalnih zahtevkov med slovensko zakonodajo (Obligacijskim zakonikom) ter Dunajsko konvencijo.
Ključne besede: kupoprodajna pogodba, Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kršitev pogodbe, jamčevalni zahtevki, slovensko pogodbeno pravo
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 2748; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (666,42 KB)

6.
ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI PO DUNAJSKI KONVENCIJI
Andreja Tkalec, 2012, diplomsko delo

Opis: Odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo za katero je odgovorna. V skladu s 74. členom DK je stranka odgovorna povrniti vso škodo, vključno z izgubljenim dobičkom, ki je nastala kot posledica kršitve pogodbe, pod pogojem, da je bila predvidljiva v času sklenitve pogodbe. 74. člen DK temelji na načelu popolne odškodnine, v skladu s katerim mora priti oškodovana stranka v položaj v katerem bi bila, če do kršitve ne bi prišlo. V primeru odstopa od pogodbe pa lahko stranka zahteva povrnitev škode na podlagi 75. ali 76. člena DK. 75. člen DK določa konkreten izračun škode na podlagi cene iz nadomestne transakcije, 76. člen DK pa določa konkreten izračun škode na podlagi trenutne tržne cene. V skladu s 77. členom DK se povračilo škode na podlagi 74., 75. in 76. člena DK zmanjša, če stranka ni sprejela ukrepov za zmanjšanje škode. Odgovornost stranke, ki pogodbo krši je objektivna, torej odgovarja ne glede na krivdo. Stranka se lahko razbremeni odgovornosti, če so izpolnjeni pogoji iz 79. člena DK.
Ključne besede: odškodninska obveznost, kršitev pogodbe, povrnitev škode, predvidljivost, dolžnost zmanjševanja škode, oprostitev odgovornosti.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1229; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (259,83 KB)

7.
RAZBREMENILNI RAZLOGI POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI
Mitja Robin, 2013, diplomsko delo

Opis: Institut razbremenilnih razlogov poslovne odškodninske odgovornosti je v slovenski pravni teoriji deležen številnih, precej različnih razlag. Določba 240. člena Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Na podlagi te določbe so različni avtorji opredelili poslovno odškodninsko odgovornost v slovenskem pravu tako za krivdno oz. subjektivno kot za objektivno odgovornost. Avtorji, ki se zavzemajo za koncepcijo krivdne odgovornosti, to utemeljujejo z dejstvom, da zakon ne določa, da bi se dolžnik lahko razbremenil zgolj zaradi zunanjih okoliščin, tako kot je določeno pri razbremenitvi objektivne odgovornosti, temveč lahko pridejo v poštev tudi notranje okoliščine. Bistveno je obvladovanje okoliščin, ki lahko preprečijo pravilno izpolnitev pogodbe in ne njihov izvor. Se pa mnenja posameznih avtorjev razlikujejo po načinu presoje ravnanja dolžnika glede obvladovanja škodljivih okoliščin. Nekateri menijo, da mora dolžnik ravnati kot dober gospodar, kar pomeni z ustrezno skrbnostjo, ki se presoja po abstraktnih merilih, medtem ko drugi izhajajo iz zmožnosti in prizadevanj konkretnega zavezanca, in ne po abstraktnem merilu. Novejša teorija se sicer bolj nagiba k objektivni odgovornosti, utemeljeno na razmejitvi med notranjimi in zunanjimi tveganji (riziki). Notranja tveganja so tista, ki izvirajo iz notranje sfere dolžnika in jih ta lahko obvladuje oziroma jih mora obvladati, zunanja tveganja pa so tista, ki so zunaj sfere pravnega subjekta in jih ta ne more oziroma jih ni dolžan obvladati. Dolžnik se lahko razbremeni poslovne odškodninske odgovornosti le zaradi razlogov, ki so zunaj njegove sfere, medtem ko za vzroke iz notranje sfere odgovarja, tudi če jih ne more vedno preprečiti. Pregled novejše sodne prakse je pokazal, da takšni razlagi (vsaj glede profesionalnih oseb) sledijo tudi sodišča. Diplomsko delo zaključujem s sklepom da je opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti bodisi kot subjektivne bodisi kot objektivne pretežno irelevantna, zaradi očitnega razlikovanja od določb OZ, na katerih se sicer utemeljujeta subjektivna in objektivna (neposlovna) odškodninska odgovornost, in tudi zaradi tega, ker bo končni rezultat v večini primerov enak ne glede na koncepcijo. Teoretično sicer lahko dolžnika razbremenijo odgovornosti tudi okoliščine iz notranje sfere, toda v takem primeru bo razbremenitev odgovornosti precej težja. Za profesionalne osebe domala nemogoča. Zakon kot odločilno dejstvo ne navaja izvora škodljivih okoliščin ampak dolžnikovo obvladovanje teh okoliščin (preprečiti, odvrniti, izogniti). Menim, da moramo dolžnikovo aktivno ravnanje glede obvladovanja presojati po abstraktnih merilih – standardu dobrega gospodarja za laike in standardu dobrega strokovnjaka za profesionalne osebe. Od slednjih se zahteva večja skrbnost ravnanja kot od laikov, zato bo že sicer težka razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, v njihovem primeru še otežena in dejansko nemogoča zaradi notranjih okoliščin. Ob takšni razlagi menim, da je nepomembna opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti kot subjektivne ali objektivne.
Ključne besede: poslovna odškodninska odgovornost, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, kršitev pogodbe, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 2038; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (744,47 KB)

8.
ODSTOP OD POGODBE S STRANI PRODAJALCA PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tjaša Kukovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odstop od pogodbe je sankcija s katero prodajalec razveže pogodbeno razmerje, kadar kupec krši pogodbene obveznosti. Gre za oblikovalno pravico, ki je usmerjena v prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja in strankama ni več treba izpolniti pogodbenih obveznosti, oziroma stranki pridobita nazaj predmet že izpolnjenih obveznosti. Pogoji za odstop od pogodbe so za prodajalca določeni v 64. členu CISG. Prodajalec lahko nemudoma odstopi od pogodbe, če kupec krši katero od svojih pogodbenih obveznosti na podlagi pogodbe ali CISG in ta predstavlja bistveno kršitev pogodbe. V kolikor kupec ni izpolnil svoje obveznosti s tem, da blaga ni plačal ali prevzel, lahko prodajalec postavi kupcu naknadni razumni rok za izpolnitev, po neuspešnem izteku katerega lahko prodajalec odstopi od pogodbe ne glede na to ali je kršitev bistvena ali ne. Pravica do odstopa od pogodbe pa lahko nastane že v trenutku, ko kupec pred iztekom dodatnega roka izjavi, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v tako določenem roku. Po CISG do razveze nikoli ne pride ipso facto, temveč le po enostranski izjavi prodajalca, da odstopa od pogodbe. Prodajalec mora paziti na pravočasen odstop, saj lahko v primeru, da kupec vendarle plača kupnino, sicer obstoječo pravico odstopa izgubi.
Ključne besede: odstop od pogodbe, CISG, bistvena kršitev pogodbe
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1731; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (870,14 KB)

9.
BISTVENA KRŠITEV POGODBE S STRANI PRODAJALCA KOT PODLAGA ZA NJEN RAZDOR PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O POGODBAH O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Eva Šmirmaul, 2013, diplomsko delo

Opis: Izpolnitev obveznosti skladno z dogovorom v mednarodni prodajni pogodbi oziroma določbami Dunajske konvencije igra ključno vlogo pri vsakodnevnem nemotenem poslovanju gospodarskih subjektov. Mnogokrat pa se v praksi zgodi, da pride do kršitev obveznosti s prodajalčeve strani. Kršitve so takšne narave, da jih opredelimo kot bistvene ali pa kot nebistvene. V vsakem primeru posebej je potrebno presoditi težo same kršitve. Razlikovanje med bistvenimi in nebistvenimi kršitvami je temeljnega pomena za uveljavljanje sankcij, ki jih ima na voljo kupec. Le takrat, ko so izpolnjeni elementi bistvene kršitve, sme kupec podati izjavo o odstopu od pogodbe. Kljub temu pa se v praksi lahko zgodi, da kupec izgubi pravico do razveze, če izjave ne poda pravočasno in če prodajalec ne podlagi same izjave ne more sklepati, da kupec zahteva razdor pogodbe. Najpomembnejši učinek razveze je restitucija, po kateri mora vsaka stran drugi vrniti tisto, kar je dala. Če kupec uspe razvezati pogodbo, se na podlagi tega šteje, da sta stranki prosti vseh obveznosti. Na podlagi razdora pogodbe tako pridemo do začetnega stanja, tj. kot da pogodba nikoli ni bila sklenjena. Čeprav je v določenem konkretnem primeru podana bistvena kršitev in ima kupec pravico do razveze, je možno, da pogodba ostane v veljavi oziroma da kupec izgubi razvezno upravičenje. To se zgodi v primeru poslabšanja ali uničenja blaga kot posledica ravnanj kupca, razen če kupec zadosti eni izmed izjem, določenih z Dunajsko konvencijo.
Ključne besede: Dunajska konvencija, bistvena kršitev, bistveno prikrajšanje, predvidevanje kršitve, razveza pogodbe, učinki razveze, restitucija.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1304; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (743,50 KB)

10.
EKSKULPACIJA POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Klemen Drnovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki izvira iz pogodbenega razmerja in je posledica nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Kljub strogi zakonski ureditvi odgovornost dolžnika ni absolutna, saj se dolžnik odškodninske odgovornosti lahko razbremeni. Dolžnik nosi dokazno breme razbremenitve in mora dokazati obstoj zakonsko predpisanih ekskulpacijskih okoliščin. Ekskulpacija poslovne odškodninske odgovornosti je v OZ drugače urejena kot v CISG. Po 240. členu OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Dikcija člena ne vsebuje pogoja nepredvidljivosti in zunanjosti okoliščin, kar je zabrisalo ločnico med objektivno in subjektivno odgovornostjo. Slovenska pravna doktrina ne daje enoznačnega odgovora glede pravne narave poslovne odškodninske odgovornosti, vendar lahko kljub precejšnjim razhajanjem v pravni teoriji ugotovimo, da kvalifikacija odgovornosti ni tako pomembna in v sodni praksi nima bistvenega pomena. Na drugi strani pa CISG na podlagi 79. člena CISG predpisuje objektivno odgovornost. Dolžnik tako ni odgovoren za neizpolnitev, le če dokaže, da je do neizpolnitve prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njegove kontrole, in da od njega ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali pa premosti takšno oviro in njene posledice. CISG, ki se uporablja zgolj za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb tako predpisuje strožjo obliko odgovornosti, saj razbremenitev dolžnika omogoča le v primerih, kadar je do neizpolnitve prišlo zaradi nepredvidljivih okoliščin in kadar te izhajajo izven dolžnikove sfere kontrole.
Ključne besede: odgovornost za kršitev pogodbe, neizpolnitev, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, subjektivna pravna narava, objektivna pravna narava, Dunajska konvencija – CISG, 79. čl. CISG, 80. čl. CISG.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 2870; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (659,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici