| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
KRŠČANSTVO IN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJA
Eva Vivola, 2012, diplomsko delo

Opis: Razprave, ki povezujejo ekologijo in religijo, izvirajo iz članka ameriškega zgodovinarja Lynna Whitea (1967), v katerem je zahodnemu krščanstvu očital, da je pomembno vplivalo na smer družbenega razvoja, ki nas je pripeljal do današnjega ekološkega stanja. S pomočjo proučevanja zgodovine razvoja krščanstva in krščanske misli, predvsem kar zadeva njegov odnos do okolja, smo ugotovili, da je vsaka veja krščanstva v zgodovini imela sebi lasten odnos do naravnega okolja. Zdi se, da je protestantizem najbolj poudarjal instrumentalistični odnos do narave. Katolicizem je naravo v celoti ponujal človeku kot nekaj, kar si naj oblikuje po svoji meri. Podatki, ki jih imamo o pravoslavju, namigujejo na to, da je naravi skozi vso zgodovino priznavalo njeno božanskost. Danes pa opažamo, vsaj na ravni uradnih izjav in pogledov, da se vse veje krščanstva zavedajo nujnosti, da naravo ohranimo čim bolj neokrnjeno. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je na svetovni ravni kljub temu med kristjani v primerjavi s tistimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi, nekoliko več takih, ki dajejo človeškemu blagostanju prednost pred zaščito narave.
Ključne besede: Ekologija, naravno okolje, krščanstvo, katolicizem, protestantizem, pravoslavje.
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Vpliv vere na računovodenje
Rebeka Ostroško, 2017, magistrsko delo

Opis: Na računovodstvo vplivajo raznovrstni dejavniki med njimi tudi religija. V magistrski nalogi smo preučevali vpliv dveh največjih svetovnih religij na računovodenje t.j. krščanstva in islama. Skozi zgodovino krščanstva lahko zasledimo, da se je odnos med svetim in profanim skozi obdobja spreminjal, vendar je krščanstvo razmeroma hitro začelo ločevati med svetim in profanim, zato v današnjem času krščanske države priznavajo ločnico med svetim in profanim, nasprotno pa islam tega ne priznava. Islam posveča veliko pozornosti poslovnim dejavnostim in Bogu, zato so v Koranu predpisane zahtevane smernice za človekovo odrešenje tako na tem svetu kot tudi v drugem svetu. Posledično mora biti končni cilj poslovanja oz. vseh ekonomskih dejavnosti odrešenje in računovodstvo mora biti usklajeno s tem ciljem kot predstavitveno orodje za posredovanje informacij v ekonomskem okolju.
Ključne besede: Računovodstvo, religija, krščanstvo, islam
Objavljeno: 26.01.2018; Ogledov: 850; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (976,66 KB)

3.
Vpliv svetovnega nazora staršev na razvoj otrokovih vrednot
Romanca Rapold, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali svetovni nazor vpliva na razvoj otrokovih vrednot. Spraševali smo se predvsem, katere vrednote so staršem pomembne in kako te vrednote posredujejo svojim predšolskim otrokom. Znašli smo se namreč v času kapitalizma, ki je izrazito materialističen. Zaradi tega se starši nemalokdaj znajdejo pred odločilnim vprašanjem: »Kaj je prav in kaj ni prav?« Ali je odgovor na to vprašanje pogojen s svetovnim nazorom, pa smo se spraševali tudi mi. Najprej smo se v teoretičnem delu poglobili v samo teorijo. Katere vrednote naj bi nosili v sebi ljudje z različnimi svetovnimi nazori? Kaj jim zapoveduje vera in kako naj bi, pogojeno z vero, razvijali vrednote pri otrocih? Veliko smo razmišljali tudi o samih vrednotah in kako se vrednote pri predšolskih otrocih sploh razvijajo. Dotaknili pa smo se še načinov posredovanja vrednot. Cilj empirične raziskave je bil proučiti, katere vrednote so staršem otrok pomembne, ali je sistem vrednot pogojen s spolom, starostjo, z izobrazbo, z območjem bivanja ter s svetovnim nazorom in ali obstaja razlika v posredovanju vrednot glede na prej navedene spremenljivke. Diplomsko delo temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, podatke pa smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval pretežno zaprti tip vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 145 staršev iz podravske in pomurske regije. Sama analiza podatkov je pokazala, da svetovni nazor staršev predšolskih otrok vpliva na posredovanje vrednot otrokom, saj teistični starši težijo k istim vrednotam. Najpogosteje navajane vrednote so zdravje, ljubezen, družina, sreča in poštenost. Opazna razlika je bila samo pri tistih anketiranih starših, ki so islamske vere, kjer je raziskava pokazala, da so njihove najpomembnejše vrednote vernost, lepo vedenje ter moralnost. Tudi ateistične vrednote so podobne teističnim, le da so ateisti še bolj duhovni in povezani z naravo ter stremijo k temu, da bo njihov otrok skrbel za zdravje.
Ključne besede: svetovni nazor, vrednote, družina, otrok, islam, krščanstvo, ateizem
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 684; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
NIETZSCHEJEVO IN STRESOVO POJMOVANJE KRŠČANSKEGA BOGA
Sara Marčun, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je teoretičnega značaja. V njem so razloženi številni pojmi oz. termini, vse od religije do Boga. Religija je velikokrat razložena kot spoštovanje ali čaščenje neke višje, nevidne sile. Poleg fizičnega sveta obstaja tudi nefizičen svet, ki je definiran kot nekaj »nad človekom«, nekaj, kar se da občutiti. Prav tako sta v diplomskem delu predstavljena avtorja F. Nietzsche in A. Stres, njuno življenje in dela. Poseben sklop diplomskega dela je namenjen tudi razlagi oz. opredelitvi filozofije kot znanosti. V enem izmed poglavij diplomskega dela so opisi in razlage številnih knjig, s katerimi si lahko pomagamo pri razumevanju zgoraj omenjenih terminov in pri iskanju odgovorov o pojmovanju krščanskega Boga. Opredeljeni so zorni koti Nietzscheja, Stresa in nekaterih drugih avtorjev. Kritično je ovrednoteno tudi, kako Stres in Nietzsche gledata na krščanstvo kot religijo in na obstoj Boga. Po Nietzschejevem prepričanju so duhovniki nevedno ljudstvo seznanjali le z »znanjem«, ki bi ga le-to naj imelo. Stres pa velja za kristjana, ki veruje v Boga kot neko višjo, nadnaravno, nefizično silo. Posamezniki se med seboj razlikujemo in tako tudi naši pogledi na fizični ter nefizični svet. Tako se ljudje delimo na kristjane, pripadnike drugih ver ali ateiste. Na koncu pa smo vsi ljudje, ki živimo po prepričanjih, za katera menimo, da so »najboljša«.
Ključne besede: Nietzsche, Stres, religija, krščanstvo, Bog, ateizem, antikrist
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 867; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (723,79 KB)

5.
VPLIV RELIGIJE IN POSLOVNIH OBIČAJEV NA PROCES POGAJANJ PRI IZVOZU OPREME ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO
Andrej Šlebnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil predstaviti vpliv religije in poslovnih običajev na proces pogajanj pri izvozu opreme za živilsko industrijo. Vsak gospodarski subjekt – podobno kot tudi vsak posameznik – se v svojem življenju in delovanju sreča z različnimi kulturami in religijami. Vsaka izmed njih ima svoj edinstven vpliv na potek procesov v določeni družbi, državi, na celini ali pa kar svetu kot celoti. Nekatere religije imajo močnejši vpliv, spet druge manjšega, odvisno od kulturnih značilnosti, vzgoje, zgodovine, vrednot, načel itd.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: kultura, religija, poslovni običaji, medkulturno komuniciranje, pogajanja, samooskrba s hrano, proizvodnja hrane, krščanstvo, islam, hinduizem
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 674; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

6.
SIMBOLIZEM V RELIGIOZNI POEZIJI JOHNA DONNEA IN GEORGEA HERBERTA
Andreja Kovačević, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava simbolizem v religiozni poeziji Johna Donna in Georga Herberta. V prvem delu bom predstavila definicije in obrazložitve različnih avtorjev o značilnosti metafizične poezije, v nadaljevanju pa se bom osredotočila na politično in religiozno situacijo ere, ter opisala nastanek Anglikanske Cerkve ter verska preganjanja iz danega zgodovinskega obdobja. V nadaljevanju sem raziskala delo Johna Donna, in učinek, ki ga je imela verska nestabilnost na njegovo življenje in poezijo. John Donne je bil sprva katolik, zato je imel zaradi vere težave, a je kasneje postal anglikanec in celo prevzel cerkven položaj. John Donne je že v mladosti napisal mnogo ljubezenskih in erotičnih pesmi, ki so temeljile na njegovi ljubezni do žene Anne. Po ženini smrti so romantične in erotične motive v pesmih zamenjali motivi ljubezni do Kristusa. V nadaljevanju diplomsko delo obravnava religiozno, biblično simboliko Donnovih pesmi. Njegove pesmi The Canonization in Holy Sonnets V, VII, IX, X, XI, XVII ter XVIII so tudi analizirane. V petem poglavju se osredotočim na življenje Georga Herberta, anglikanskega duhovnika, ki je bil globoko vdan bogu in svojim župljanom. Njegovo poezija ni ljubezenska, njegove pesmi so posvečene bogu, s čimer je učil župljane kako častiti boga. V zaključku bom prikazala, kako je religiozna in politična nestabilnost obdobja vplivala na poezijo teh dveh avtorjev, ter kako nam njuna dela pomagajo pri predstavi in razumevanju časa, v katerem sta živela.
Ključne besede: vera, krščanstvo, Biblija, simbolizem, metafizična poezija, Anglikanska Cerkev, pobožnost
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 591; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (649,90 KB)

7.
Elementi budističnih idej in praks v krščanstvu: vzroki in družbeni učinki
Alenka Koželnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv budizma na krščanstvo. Na osnovi primerjave med Jezusom in Budo ter med njunima naukoma poskuša najti vzroke za podobnosti med obema religijama, ugotoviti kako je do teh podobnosti prišlo ter kako so le-te vplivale na kasnejši razvoj krščanstva in na razvoj pretežno krščanskih družb. V teoretično zasnovani nalogi na osnovi izbrane literature ugotavljam prisotnost budističnih elementov v krščanstvu, ki so vidne predvsem v etičnih direktivah budističnega in krščanskega nauka. Z budističnimi misionarji, ki jih je v predkrščanskem obdobju po svetu pošiljal indijski kralj Ašoka, ter z osvajanji Aleksandra Velikega je na Zahod začela prihajati tudi vzhodnjaška miselnost. Veliko podobnosti se kaže med budističnim naukom in med judovskimi asketskimi sektami, ki so bile ob prihodu Jezusa del duhovnega okolja v Palestini in Egiptu. Predvideva se, da je najverjetnejša povezava med Jezusovim naukom in budizmom judovska verska sekta esenov. Krščanstvo se je kasneje z ustanovitvijo enotne cerkve in njene hierarhije ter s sklenitvijo zavezništva s politično oblastjo oddaljilo od budistične in vzhodnjaške miselnosti. Sociolog Max Weber je prepričan, da je bila protestantska etika s svojim 'odčaranjem sveta' tista, ki je odločilno prispevala k oblikovanju moderne kulture in kapitalistično naravnane družbe. V pretežno budističnih družbah takega razvoja ni zaslediti, saj religije Vzhoda opredeljuje tradicionalizem, misticizem in kontemplacija, kar onemogoča napredovanje v smeri racionalizacije, ki je za kapitalizem nujno potrebna. Kot izjemen primer se kaže Japonska, kjer se je po drugi svetovni vojni kljub pretežno budistični tradiciji razvil kapitalizem. Vendar začetkov modernizacije na Japonskem ne gre pripisati izključno vplivom Zahoda, kot mnogi zmotno mislijo. Zasluge za ta razplet gredo specifičnosti japonske religije, pod vplivom katere je prišlo do etične reforme preprostega ljudstva in s tem do njegove samoreformacije.
Ključne besede: budizem, krščanstvo, eseni, Max Weber, protestantska etika, Japonska
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 926; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (516,33 KB)

8.
Perpetua ali afrikanski mučenci
1869

Ključne besede: zgodnje krščanstvo, Afrika, mučenci, nabožna književnost
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 453; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

9.
VODA KOT MOTIV V SLIKARSTVU
Janja Jozelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je zastavljena na podlagi teoretičnega obravnavanja vode kot motiva v slikarstvu. Element vode se je kot motiv v slikarstvu skozi različna obdobja v zgodovini izražal v različnih pojavnih oblikah s svojskimi, raznoterimi pomenskimi razsežnostmi. V začetku diplomskega dela sem obravnavala, kako so vodo upodabljali znakovno, kot simbol, zlagoma pa so njene podobe kreirali skladno z mimesisom. Povzela sem razvoj od žanrsko pestrih podob marinistov 17. in 18. stoletja, preko realizma do modernizma. Orisala sem problemski sklop, ki predstavlja pomenske, ikonografsko-ikonološke premene, torej kako so ta pojav upodabljali dobesedno, metaforično, simbolično in alegorično. Skozi vsa poglavja sem tako ugotavljala, kako se je spreminjal odnos slikarjev do upodabljanja motivike vode. V začetku sem ugotovila, da je voda kot motiv bila najprej upodobljena v prenesenem pomenu, kot poosebitve v podobi mitoloških bogov, raznih božanstev, nimf; v krščanstvu pa se je mnogokrat pojavljal motiv krsta, npr. Krst v Jordanu. Kasneje se je odnos do tega motiva začel spreminjati in je tako voda postala upodobljena vse bolj realistično ter kot materialna življenjsko pomembna dobrina. Ko so slikarji prešli iz obdobij mitološke in krščanske motivike, je moč opaziti ogromne spremembe v napredku slikarstva. Marinisti 17. stoletja in pozneje so tako dajali velik poudarek prepoznavnosti ladjevja in moči pomorskih bitk, kar je od njih zahtevalo ogromno natančnosti in detajlov. Tako so realisti upodabljali vsako podrobnost z izredno natančnostjo, kar je v slikarstvo prineslo velik napredek in spoštovanje le-temu. Impresionisti pa so se s svojim slogom sprostili in želeli na slikarska platna ujeti trenutek. To jim je dopuščal njihov slog hitrih potez in gostih nanosov barv. Tako je sčasoma impresionizem postajal podlaga za moderno umetnost, a ta je doživljala ogromno očitkov in zavračanja. Človeštvo ni razumelo »črt in pack«, v katerih so slikarji videli globlji pomen. V današnjem času pa smo postali bolj dojemljivi do moderne in sodobne umetnosti, ki jo tudi bolje razumemo.
Ključne besede: Voda, motivi, simboli, marinisti, impresionizem, modernizem, mitologija, krščanstvo.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1641; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA ODNOSA DO ŽIVALI V SVETOVNIH RELIGIJAH
Alenka Šiplič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili odnos do živali v svetovnih religijah. Vključili smo hinduizem, budizem, judaizem, krščanstvo in islam. Cilji so bili ugotoviti osnovni odnos do živali, simboliko živali, izkoriščanje živali za prehrano ljudi in odnos do poskusov na živalih. Analizo smo opravili s pomočjo domače in tuje strokovne literature. Analiza je pokazala, da je odnos do živali v vseh obravnavanih religijah v nekaterih pogledih zelo podoben. Izstopa nadrejenost človeka v odnosu do živali, saj vse obravnavane religije priznavajo človeku višji status od živali. To se jasno kaže v ugotovitvi, da nobena izmed obravnavanih religij ne nasprotuje poskusom na živalih, kadar je njihov namen izboljšanje zdravja ljudi, oziroma kadar gre za dobrobit človeštva. Uporaba posameznih živalskih vrst kot verskih simbolov je značilna za vse obravnavane religije, hkrati pa smo ugotovili, da je živalska simbolika mnogo obširnejša in vplivnejša v starejših religijah, kot sta Hinduizem in Budizem. Zanimivo je, da imata prav ti dve tudi najvišji odstotek vegetarijancev, kar bi lahko deloma povezali z večjim pomenom čaščenja živali, deloma pa tudi z doktrino o temeljni enotnosti narave in medsebojni tesni povezanosti človeka in njegovega naravnega okolja.
Ključne besede: Živali, hinduizem, budizem, judaizem, krščanstvo, islam, simbolizem, prehrana, poskusi na živalih.
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1649; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici