1. Uničevanje amazonskega pragozda in organizirana ekološka kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAjla Pehlić, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na uničevanje amazonskega pragozda in njegove vplive na spremembe podnebja, opisuje negativne posledice uničevanja gozda za živali, ljudi in Zemljo. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako preprečiti uničevanje amazonskega pragozda in kaj to pomeni za prihodnost naslednjih generacij in Zemlje. Prav tako se osredotoča na vprašanje ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in organizirane ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta vključuje široko paleto dejanj, ki kršijo ekološko zakonodajo in ogrožajo okolje, zdravje ljudi ali oboje. Na drugi strani pa imamo organizirano ekološko kriminaliteto, ki jo zgrešijo organizirane kriminalne združbe in ima pogosto nadnacionalno komponento ter zahteva sodelovanje organov Evropske unije in njenih držav članic s tretjimi osebami in mednarodnimi organizacijami. Kot primer resne oblike ekološke kriminalitete sem izpostavila uničevanje amazonskega pragozda. Amazonski pragozd je največji tropski deževni gozd na svetu, v katerem je približno 10 odstotkov Zemljine biotske raznovrstnosti in 16 odstotkov vseh svetovnih izpustov rek v oceane. Vendar je amazonski pragozd od leta 1970 izgubil do 20 odstotkov svoje prvotne površine in je še vedno ogrožen zaradi nenehnega krčenja gozdov, trgovine s prosto živečimi živali, govedoreje, nezakonite sečnje, rudarjenja itd. Območje amazonskega pragozda je ključnega pomena za zniževanje ravni onesnaženosti zraka. Za rešitev problema uničevanja amazonskega pragozda je treba sprejeti resne ukrepe zoper krčenje gozdov in drugih vrst kriminala, ki se odvijajo na tem področju. Pomembno je tudi spodbujanje ljudi in organizacij k čim manjšemu onesnaženju okolja, v katerem živimo. Ključne besede: amazonski pragozd, krčenje gozdov, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 33
Celotno besedilo (775,76 KB) |
2. Posledice živinoreje za okolje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloFranci Žiga Štepec, 2019, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu bomo govorili o temi, o kateri ne slišimo prav pogosto. Govorili bomo o posledicah živinoreje za okolje. Globalno segrevanje se je začelo z razvojem industrializacije in še danes mnogi verjamejo, da je uporaba fosilnih goriv ključna za onesnaževanje okolja. Malokdo se zaveda negativnih posledic s strani živinoreje, zato smo se odločili to temo podrobneje raziskati in analizirati kolikšen je dejanski negativni učinek živinoreje na okolje. Tekom raziskovanja smo poskušali poiskati glavne vzroke in posledice, ki nastanejo v procesu pridelave krme za živali, ki so namenjene za človeško prehrano, vzreje teh živali in samega uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Poseben poudarek smo namenili onesnaževanju zraka, porabi in onesnaževanju voda, krčenju deževnih gozdov in pesticidom, ki so uporabljeni v procesu kmetovanja. V diplomskem delu smo uporabili tri metode raziskovanja. Deskriptivno oziroma opisno metodo smo uporabili za opisovanje problema živinoreje, kot največjega onesnaževalca našega planeta. S to metodo smo pridobivali informacije in odgovore na vprašanja, ki smo si jih postavili za diplomsko nalogo. Metodo raziskovanja smo uporabili kot intervju. Pri naravovarstveni organizaciji smo poskušal izvedeti zakaj se kljub vsem predstavitvam glede onesnaževanja okolja, člani teh organizacij premalo posvečajo problemu živinoreje in kakšen je njihov vidik na temu področju. Analizo sekundarnih virov smo uporabili zaradi teoretične narave diplomske naloge. Ti slonijo na že pridobljenih informacijah iz primarnih virov. Tako smo lahko dostopali do različnih statističnih podatkov in ostalih podatkov iz člankov ter drugih virov za raziskovanje te teme. Da bi ohranili naše okolje čisto, ne bo dovolj, da upoštevamo samo navodila s strani naravovarstvenih organizacij. Za dosego tega cilja bomo morali popolnoma spremeniti prehranjevalne navade, ki jih poznamo danes. Ključne besede: diplomske naloge, živinoreja, onesnaževanje, kmetijstvo, poraba vode, krčenje deževnih gozdov, pesticidi Objavljeno v DKUM: 19.03.2020; Ogledov: 1693; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,25 MB) |
3. Contribution of Rho kinase to calcium-contraction coupling in airway smooth musclePrisca Mbikou, Aleš Fajmut, Milan Brumen, Etienne Roux, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: biofizika, gladke mišice, krčenje mišic, matematični modeli, biophysics, smooth muscles, contractions, mathematical modelling Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1667; Prenosov: 42
Povezava na celotno besedilo |
4. UČINEK DELCEV MLETE GUME NA KOMPENZACIJO KRČENJA CEMENTNEGA KAMNAAndrej Klobasa, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo opravili eksperimentalno analizo cementne paste z dodatkom elektrofilterskega pepela (EFP), reciklirane gume in aeranta. Na vzorcih hidratizirane cementne paste smo z Dugganovim testom izzvali zakasnelo tvorbo etringita (DEF). Posledice te reakcije so bile deformacije, katere so bile kompenzirane z zelo majhnimi delci reciklirane gume. Majhni delci reciklirane gume so delovali kot majhne vzmeti v togi cementni matrici. Posledično je prišlo do zmanjšanja deformacij v cementnem kamnu. Ključne besede: cementna pasta, reciklirana guma, aerant, elektrofilterski pepel, ekspanzija, krčenje Objavljeno v DKUM: 27.01.2015; Ogledov: 2281; Prenosov: 180
Celotno besedilo (2,89 MB) |
5. VPLIV KRČENJA BETONA NA JAKOST VEZI MED VLAKNI IN CEMENTNO MATRICOSimona Jezovšek, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv induciranih tlačnih napetosti v cementni matrici na jakost vpetja vlaken, na prenos obremenitve iz matrice na vlakna in na mehanske lastnosti vlaknastega cementnega kompozita med obremenitvijo. Tlačno napetost zaradi krčenja betona smo izmerili s posebej za ta namen razvitim merilcem. Študije smo opravili na vzorcih s cementno malto, v katero smo dodali dodatek aeranta. Med procesom mešanja malte so se kot posledica delovanja aeranta v matrici formirali zračni mehurčki, ki so zaradi povečane poroznosti povzročili precejšnje krčenje cementne matrice in s tem pritiske pravokotno na vlakna. S tem se je povečalo tudi trenje na mejni površini. S pomočjo izvlečnih testov smo na eksperimentalnih preizkušancih v časovnih intervalih izmerili izvlečno silo in opisali vpliv zaradi krčenja povzročenih bočnih pritiskov. Tendenca izmerjenih rezultatov notranjih deformacij se giblje v skladu z navedbami literature. Ključne besede: cement, aerant, krčenje, ogljikova vlakna. Objavljeno v DKUM: 10.09.2010; Ogledov: 3482; Prenosov: 292
Celotno besedilo (2,08 MB) |
6. REOLOGIJA JEKLENO - BETONSKIH SOVPREŽNIH MOSTOVMihael Peternelj, 2009, diplomsko delo Opis: Osnovni namen diplomske naloge je predstaviti reološke vplive betona na sovprežno konstrukcijo (kot njen sestavni material). V nadaljevanju bomo predstavili numerične postopke za izračun teh vplivov, ter rešili dva primera. Prvi poenostavljen primer, ki detajlno opisuje postopek in drugi (bolj zahteven) primer s pomočjo programskega paketa RM Bridge, ki velja za enega najboljših programskih paketov za računsko analizo mostov.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in računskega dela. V prvem delu je predstavljena teorija, pristop in formule, ki omogočajo natančno določanje reoloških vplivov betona na sovprežno konstrukcijo kot njen sestavni element. Drugi del je v grobem sestavljen iz dveh računskih primerov. Prvi računski primer je enostaven sovprežni nosilec podprt z dvema elastičnima podporama in služi zgolj v demonstativne namene, ter detajlno prikazuje računski postopek analize konstrukcije. Primer je bil rešen ročno in rezultati računske analize konstrukcije primerjani z tistimi dobljenimi s pomočjo programskega paketa RM Bridge. Drugi primer bolje ustreza realiteti. V drugem primeru je izračunan sovprežni most z tremi razponi dolžine 40 m - 60 m - 40 m. Tak sovprežni most ustreza kakšnemu podobnemu mostu v praksi, zato se rezultati njegove računske analize lahko primerjajo na realni osnovi.
Na podlagi rezultatov drugega primera lahko sklepamo, da je časovno odvisne materialne in reološke karakteristike betona, kot sestavnega materiala sovprežne konstrukcije, potrebno vedno upoštevati. Ključne besede: reologija, sovprežni mostovi, jeklo, beton, lezenje, krčenje, relaksacija, CEB–FIP 1990, metoda končnih elementov, računska analiza konstrukcij Objavljeno v DKUM: 14.12.2009; Ogledov: 3375; Prenosov: 388
Celotno besedilo (5,56 MB) |
7. MERJENJE NOTRANJIH DEFORMACIJ V CEMENTNIH MALTAHTadej Fister, 2009, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge je bil razvit in izdelan merilec za merjenje volumenskih deformacij v cementni malti. Merilec je omogočal začetek merjenja takoj po vgraditvi v togi brezšivni jekleni kalup valjaste oblike, torej je bilo omogočeno spremljanje razvoja deformacij, ki se razvijejo v prvih urah po zamešanju cementne malte. Meritve so bile opravljene na čisti cementni malti in na malti, kateri je bila dodana kontrolirana količina aeranta. Aerant je bil uporabljen kot sredstvo za nastanek ciljne mikrostrukture cementne malte. Potrjena je bila hipoteza, da stabilizirani zračni mehurčki nudijo neomejen prostor za neovirano in intenzivno rast kristalov CH in etringita na obodu mehurčka in povzročijo volumensko ekspanzijo cementne matrice v začetni fazi hidratacije, ki je bistveno večja, kot pa je ekspanzija malte brez aeranta. V kasnejši fazi hidratacije pa zračni mehurčki vplivajo na intenzivnejše krčenje.
Tendenca izmerjenih rezultatov notranjih deformacij, tako ekspanzije kot tudi krčenja, se giblje v skladu z navedbami literature.
Ključne besede: cement, hidratacija, aerant, krčenje, ekspanzija Objavljeno v DKUM: 14.12.2009; Ogledov: 2963; Prenosov: 186
Celotno besedilo (2,04 MB) |
8. |
9. |
10. |