| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Siva ekonomija v kozmetični industriji
Ornela Kešelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Ključne besede: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (730,77 KB)

2.
INTERNACIONALIZACIJA PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA d.o.o. NA TRG NEMČIJE
Nina Skok, 2020, magistrsko delo

Opis: V tej magistrski nalogi smo na osnovi teorije o internacionalizaciji, na podlagi opravljene PEST analize, Analize izbranega mednarodnega poslovnega okolja in SWOT analize ter na podlagi študije konkretnega primera podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. opredelili zahtevane procese in pomensko definirali internacionalizacijo proučevanega podjetja na izbran trg. V nalogi je zajeta raziskana teorija na temo internacionalizacije s strani različnih avtorjev, njena definicija, opredeljene so oblike internacionalizacije, procesi, dejavniki, ovire in pomembnost človeških virov za uspešnost internacionalizacije. Podrobneje smo opredelili tudi samo panogo, v kateri se podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. nahaja, s pomočjo teorije raziskali njeno zgodovino, stanje v današnjem času in opredelili trende, ki jih trenutno raziskovana panoga narekuje. Podrobneje smo analizirali stanje panoge na slovenskem trgu, določili konkurente proučevanega podjetja in podrobneje analizirali stanje izbranega tujega trga. Pri študiji primera smo se poglobili v samo delovanje podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o., njegovo zgodovino, vizijo, cilje, poslanstvo, procese v podjetju, razvoj in vpliv marketinga socialnih medijev na nadaljni razvoj proučevanega podjetja. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni načrti v zvezi z vstopom na izbran trg Nemčije, s pomočjo analiz pa smo podrobneje opredelili lastnosti trga, ovire, s katerimi se lahko srečamo ob vstopu na nemški trg, podrobneje smo analizirali ciljno skupino in nemškega kupca, opredelili njegove potrošniške navade, raziskali razlike in podobnosti med nemškim in slovenskim potrošnikom, določili naše prednosti in naše slabosti. V sklopu študije primera smo pripravili tudi praktičen prikaz internacionalizacije na izbran tuj trg, kjer smo ponudili konkretne rešitve, kako internacionalizacijo izvesti čim bolj uspešno. V praktičnem prikazu smo se osredotočili predvsem na marketinški vidik, kako uspešno pritegniti nemškega kupca in kako bi izgledal končni rezultat, ko bi podjetje vstop na izbrani tuji trg že uspešno opravilo. Cilj magistrske naloge je tako podrobneje ugotoviti, ali je za proučevano podjetje proces internacionalizacije na izbrani trg smiselna odločitev, ki bo podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. omogočila rast in nadaljni razvoj, hkrati pa določiti ovire, s katerimi se bo podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. pri internacionalizaciji na tuji trg srečala ter najti konkretne rešitve, kako se s temi ovirami čim bolje spopasti.
Ključne besede: Analiza trga, internacionalizacija, študija primera, strategija, kozmetična industrija.
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 306; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (890,72 KB)

3.
NAKUPOVALNO VEDENJE MOŠKIH NA TRGU KOZMETIČNIH IZDELKOV
Majda Vesel Kočar, 2013, magistrsko delo

Opis: Odnos do lepote je povezan z odnosom do kozmetike. Splošno veljavno je, da nam je lepo všeč, kar pa ni lepo, na nek način zavračamo. Lepota je na različne načine izpostavljena v vseh obdobjih – opevana je v pisani besedi, upodabljana na slikah, občudujemo jo na gledaliških odrih, v zadnjih časih nam jo v izdatni meri ponujajo mediji. Lepota je nekaj, kar si želimo. Zato je to zelo priročen pojem za oglaševanje različnih kozmetičnih izdelkov, katerih glavno sporočilo je, kako (p)ostati lep, ob čemer so slogani "zapakirani" v najrazličnejše nam všečne oblike. V svojem magistrskem delu sem se lotila pregleda lepotnih idealov skozi čas in iz literature povzela pojmovanje podob idealne ženske in idealnega moškega v različnih zgodovinskih obdobjih. Predpostavljam, da je lepota zelo povezana tudi z zunanjim videzom, zato sem poiskala dosegljive podatke o zgodovini kozmetike oziroma, bolje rečeno, lepotnih pripravkov in se ustavila pri kozmetiki, kot jo poznamo danes. Logični razvoj dogodkov je pripeljal tudi do napovedovanja trendov v prihodnjih letih. V nalogi so me prav posebej zanimali moški, točneje njihovo nakupovalno vedenje na trgu kozmetičnih izdelkov. Ker moški skupaj z žensko predstavlja zaključeno celoto, sem analizirala tudi nakupovalno vedenje žensk na trgu kozmetičnih izdelkov; razlog za to je predvsem v tem, da ugotovim, če med obema spoloma obstajajo razlike v nakupovalnih navadah. Podatke sem pridobila z intervjuji z različnimi moškimi in ženskami, podrobneje pa sem analizirala tudi mnenja prodajalk oziroma prodajalcev na prodajnih mestih, kjer prodajajo kozmetiko. Dobljeni podatki so zanimivi sami zase, pa tudi v primerjavi z rezultati globalnih svetovnih raziskav. Trendi, ki se kažejo na področju prodaje in nakupovanja moške kozmetike, so vsekakor spodbudni in kot taki predstavljajo tudi oporo za odločitve tržnikov in distributerjev, ki se ukvarjajo z lansiranjem novih kozmetičnih blagovnih znamk na trg. Kot kaže, je pri sodobnem moškem želja po mladostnem videzu prehitela željo po drugačnosti ...
Ključne besede: moška kozmetika, lepota, nakupovalno vedenje, trg kozmetičnih izdelkov, kozmetična industrija, vedenje porabnikov, intervju
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1650; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

4.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU NA PODROČJU TEKSTILA IN OBLAČIL TER KOZMETIKE
Nastja Zupan, 2011, diplomsko delo

Opis: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.
Ključne besede: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza
Objavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 1528; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (786,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici