| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Planiranje razvoja podjetja kozmetika afrodita d.o.o. z uvedbo blockchain tehnologije
Lena Prosen, 2022, diplomsko delo

Opis: Poslovno okolje je zelo dinamično in hitro spreminjajoče. Podjetje mora za svojo rast in razvoj dobro poznati svoje notranje in zunanje dejavnike, da se zna prilagoditi hitro spreminjajočim trendom in tako zadovoljiti potrebe potrošnikov. Znati mora izkoristiti svoje priložnosti, nenazadnje pa tudi slabosti poslovanja, da se podjetju lahko zagotavlja dolgoročna rast in razvoj. Predmet našega raziskovanja je slovensko kozmetično podjetje Kozmetika Afrodita, ki je eno izmed vodilnih podjetij za nego kože v Sloveniji. V kozmetični industriji se vse bolj pojavlja vprašanje naravnih izdelkov in njihove preglednosti. Potrošniki v sodobnem času pričakujejo vedno več od podjetij in njihovih proizvodov. Zdravje je eden izmed ključnih problemov, zaradi katerega so današnji potrošniki postali tako trajnostno ozaveščeni. Vedno več jih želi boljši vpogled v kozmetične proizvode in v to, kaj dajejo na svojo kožo. Zato je veliko tujih kozmetičnih podjetij v svoje poslovanje vključilo uporabo blockchain tehnologije, ki omogoča ustrezno preglednost kozmetičnih izdelkov od izvora samih sestavin do informacij končne proizvodnje. To smo proučevali tudi za Kozmetiko Afrodita. Z analizo notranjega in zunanjega okolja omenjenega podjetja smo proučili vpliv blockchain tehnologije na ti dve okolji. Z analizo STEEP smo podrobneje analizirali zunanje okolje podjetja in opredelili priložnosti in nevarnosti. S tabelo IFAS oz. sintezo notranjih dejavnikov pa smo ugotavljali prednosti in slabosti Kozmetike Afrodita. Na podlagi spoznanih notranjih in zunanjih dejavnikov smo opredelili naše ugotovitve in analizirali uvedbo blockchain tehnologije v izbrano podjetje ter njen vpliv na poslovno okolje. Digitalna transformacija podjetja in s tem uporaba tehnologije blockchain bi na Kozmetiko Afrodita vplivala zelo pozitivno v poslovnem okolju. Nova tehnologija bi podjetju omogočila izvrstno preglednost izdelkov, zaupanje potrošnikov in konkurenčnost doma in v tujini. Povečali bi se tudi prihodki. Kljub številnim prednostim smo zaznali nekaj slabosti v okolju, ki bi se pojavile z uvedbo izbrane tehnologije, vendar pa te ne zaznavamo kot tvegane.
Ključne besede: poslovno okolje, blockchain tehnologija, razvoj podjetja, kozmetična industrija, Kozmetika Afrodita, analiza zunanjega in notranjega okolja.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 774; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

4.
Oglaševanje kozmetičnih izdelkov s pomočjo družbenih omrežij in vplivnežev
Katarina Mir, 2022, magistrsko delo

Opis: S pojavom družbenih medijev se je marketinški svet spremenil. Podjetja in blagovne znamke so morale prilagoditi marketinške strategije in slediti trendom. Še posebej to velja za kozmetična podjetja, saj gre za industrijo, kjer so vizualne predstavitve ključnega pomena. Z razvojem spleta in družbenih medijev se je začel tudi vzpon možnosti nove kariere – vplivnežev. Lepotna skupnost spada med največje skupine na družbenih medijih. Poznamo veliko lepotnih vplivnežev z velikim številom sledilcev. Ta pojav je popolnoma revolucioniral lepotno industrijo in spremenil potrošnikovo pot odločanja o nakupu. Pri tem smo podali primer dobre prakse kozmetične kolekcije mega vplivnežev, kot sta Shane Dawson in Jeffree Star Cosmetic. Odjemalci danes pridobivajo informacije o izdelkih preko družbenih medijev, različnih trendov in vplivnežev. Tudi kozmetična industrija se je z leti spremenila in dobila večji pomen. Trenutno je to večmilijardna industrija, strokovnjaki pa napovedujejo še večjo rast v naslednjih letih. V magistrskem delu smo s pregledom literature opredelili in predstavili področje marketinga družbenih medijev in področje marketinga vplivnežev v povezavi s kozmetično industrijo. Iz tega je izhajal tudi naš problem, kjer smo želeli ugotoviti, kako družbeni mediji in vplivneži vplivajo na oglaševanje kozmetičnih izdelkov in posledično tudi na nakupne odločitve odjemalcev. Naredili smo raziskavo, kjer smo iskali odgovore na hipoteze, vprašanja in zastavljen problem. Vprašanja smo zastavili na temo lepotnih vplivnežev, kozmetične industrije in lepotnih trendov na družbenih omrežjih. Pri tem smo primerjali zanesljivost in uporabnost kanalov družbenih medijev/vplivnežev s tradicionalnimi marketinškimi kampanjami, ki jih ustvarijo blagovne znamke. Temeljni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali so dandanes družbeni mediji in vplivneži ključnega pomena za lepotne blagovne znamke in podjetja, zaradi česar se morajo podjetja osredotočiti na to novo spletno dinamiko in razviti nove inovativne strategije digitalnega oglaševanja za uspeh lepotnih blagovnih znamk.
Ključne besede: kozmetična industrija, kozmetični izdelki, marketing vplivnežev, lepotni vplivneži, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 30.06.2022; Ogledov: 1040; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

5.
Siva ekonomija v kozmetični industriji
Ornela Kešelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Ključne besede: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 919; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (730,77 KB)

6.
INTERNACIONALIZACIJA PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA d.o.o. NA TRG NEMČIJE
Nina Skok, 2020, magistrsko delo

Opis: V tej magistrski nalogi smo na osnovi teorije o internacionalizaciji, na podlagi opravljene PEST analize, Analize izbranega mednarodnega poslovnega okolja in SWOT analize ter na podlagi študije konkretnega primera podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. opredelili zahtevane procese in pomensko definirali internacionalizacijo proučevanega podjetja na izbran trg. V nalogi je zajeta raziskana teorija na temo internacionalizacije s strani različnih avtorjev, njena definicija, opredeljene so oblike internacionalizacije, procesi, dejavniki, ovire in pomembnost človeških virov za uspešnost internacionalizacije. Podrobneje smo opredelili tudi samo panogo, v kateri se podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. nahaja, s pomočjo teorije raziskali njeno zgodovino, stanje v današnjem času in opredelili trende, ki jih trenutno raziskovana panoga narekuje. Podrobneje smo analizirali stanje panoge na slovenskem trgu, določili konkurente proučevanega podjetja in podrobneje analizirali stanje izbranega tujega trga. Pri študiji primera smo se poglobili v samo delovanje podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o., njegovo zgodovino, vizijo, cilje, poslanstvo, procese v podjetju, razvoj in vpliv marketinga socialnih medijev na nadaljni razvoj proučevanega podjetja. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni načrti v zvezi z vstopom na izbran trg Nemčije, s pomočjo analiz pa smo podrobneje opredelili lastnosti trga, ovire, s katerimi se lahko srečamo ob vstopu na nemški trg, podrobneje smo analizirali ciljno skupino in nemškega kupca, opredelili njegove potrošniške navade, raziskali razlike in podobnosti med nemškim in slovenskim potrošnikom, določili naše prednosti in naše slabosti. V sklopu študije primera smo pripravili tudi praktičen prikaz internacionalizacije na izbran tuj trg, kjer smo ponudili konkretne rešitve, kako internacionalizacijo izvesti čim bolj uspešno. V praktičnem prikazu smo se osredotočili predvsem na marketinški vidik, kako uspešno pritegniti nemškega kupca in kako bi izgledal končni rezultat, ko bi podjetje vstop na izbrani tuji trg že uspešno opravilo. Cilj magistrske naloge je tako podrobneje ugotoviti, ali je za proučevano podjetje proces internacionalizacije na izbrani trg smiselna odločitev, ki bo podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. omogočila rast in nadaljni razvoj, hkrati pa določiti ovire, s katerimi se bo podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. pri internacionalizaciji na tuji trg srečala ter najti konkretne rešitve, kako se s temi ovirami čim bolje spopasti.
Ključne besede: Analiza trga, internacionalizacija, študija primera, strategija, kozmetična industrija.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2020; Ogledov: 1778; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (890,72 KB)

7.
NAKUPOVALNO VEDENJE MOŠKIH NA TRGU KOZMETIČNIH IZDELKOV
Majda Vesel Kočar, 2013, magistrsko delo

Opis: Odnos do lepote je povezan z odnosom do kozmetike. Splošno veljavno je, da nam je lepo všeč, kar pa ni lepo, na nek način zavračamo. Lepota je na različne načine izpostavljena v vseh obdobjih – opevana je v pisani besedi, upodabljana na slikah, občudujemo jo na gledaliških odrih, v zadnjih časih nam jo v izdatni meri ponujajo mediji. Lepota je nekaj, kar si želimo. Zato je to zelo priročen pojem za oglaševanje različnih kozmetičnih izdelkov, katerih glavno sporočilo je, kako (p)ostati lep, ob čemer so slogani "zapakirani" v najrazličnejše nam všečne oblike. V svojem magistrskem delu sem se lotila pregleda lepotnih idealov skozi čas in iz literature povzela pojmovanje podob idealne ženske in idealnega moškega v različnih zgodovinskih obdobjih. Predpostavljam, da je lepota zelo povezana tudi z zunanjim videzom, zato sem poiskala dosegljive podatke o zgodovini kozmetike oziroma, bolje rečeno, lepotnih pripravkov in se ustavila pri kozmetiki, kot jo poznamo danes. Logični razvoj dogodkov je pripeljal tudi do napovedovanja trendov v prihodnjih letih. V nalogi so me prav posebej zanimali moški, točneje njihovo nakupovalno vedenje na trgu kozmetičnih izdelkov. Ker moški skupaj z žensko predstavlja zaključeno celoto, sem analizirala tudi nakupovalno vedenje žensk na trgu kozmetičnih izdelkov; razlog za to je predvsem v tem, da ugotovim, če med obema spoloma obstajajo razlike v nakupovalnih navadah. Podatke sem pridobila z intervjuji z različnimi moškimi in ženskami, podrobneje pa sem analizirala tudi mnenja prodajalk oziroma prodajalcev na prodajnih mestih, kjer prodajajo kozmetiko. Dobljeni podatki so zanimivi sami zase, pa tudi v primerjavi z rezultati globalnih svetovnih raziskav. Trendi, ki se kažejo na področju prodaje in nakupovanja moške kozmetike, so vsekakor spodbudni in kot taki predstavljajo tudi oporo za odločitve tržnikov in distributerjev, ki se ukvarjajo z lansiranjem novih kozmetičnih blagovnih znamk na trg. Kot kaže, je pri sodobnem moškem želja po mladostnem videzu prehitela željo po drugačnosti ...
Ključne besede: moška kozmetika, lepota, nakupovalno vedenje, trg kozmetičnih izdelkov, kozmetična industrija, vedenje porabnikov, intervju
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2246; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

8.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU NA PODROČJU TEKSTILA IN OBLAČIL TER KOZMETIKE
Nastja Zupan, 2011, diplomsko delo

Opis: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.
Ključne besede: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 11.07.2011; Ogledov: 2010; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (786,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici